Ob koncu januarja je Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj (MKRR) v Ljubljani gostilo srečanje s predstavniki Evropske komisije. V središču zanimanja so bili razvoj spretnosti in prihodnje usmeritve evropskih sredstev. Osrednja gostja je bila Andriana Sukova, namestnica generalnega direktorja Generalnega direktorata za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje. Razprava je bila uglašena na pripravo Akcijskega načrta za spretnosti in možnosti usmerjanja evropskih sredstev v učinkovitejšo podporo razvoju človeškega kapitala.

Dogodek je bil zasnovan kot dialog med državnimi institucijami, socialnimi partnerji in Evropsko komisijo. Po sestanku visokih predstavnikov EK z ministrom za vzgojo in izobraževanje (MVI), dr. Vinkom Logajem, je sledilo dopoldansko delovno srečanje s predstavniki pristojnih ministrstev, kamor sem bila povabljena kot predstavnica Andragoškega centra Slovenije (ACS).

Srečanje je bilo namenjeno izmenjavi pogledov na razvoj spretnosti in učinkovitejšo uporabo evropskih sredstev. Razprava je tekla o povezovanju politik in zagotavljanju boljše odzivnosti sistema na potrebe trga dela in družbe. Pri tem je Andriana Sukova izpostavila potrebo po motiviranju odraslih za vseživljenjsko učenje in spodbujanju delodajalcev k podpori usposabljanja, saj »so veščine ključno gonilo evropske konkurenčnosti.« Prav zato sem že po uvodnih pozdravih državnih sekretarjev MKRR in MVI dobila besedo. Predstavila sem izsledke nacionalne raziskave o ozaveščenosti za VŽU skozi prizmo segmentacije populacije 15–75 let, ki jo je v okviru projekta Ozaveščanje za VŽU za nas izvedla agencija Arhea. Pri tem je najbolj odmevala velika razlika med deležem populacije, ki se popolnoma zaveda pomena VŽU (67 %), in deležem tistih, ki vedo, katera znanja morajo še pridobiti (20 %). Pohvaljen je bil tudi način segmentacije populacije, iz katerega bodo izhajale najučinkovitejše strategije za krepitev ozaveščanja posamezne ciljne skupine odraslih.

Rezultati omenjene raziskave so odmevali že v zaključnem nagovoru Andrijane Sukove ter po zaključku delovnega srečanja. Nanje so se sklicevali tudi v popoldanski panelni razpravi, kamor smo bili povabljeni predstavniki Gospodarske zbornice, Zavoda RS za zaposlovanje, Urada za makroekonomske analize in razvoj, sindikatov ter ACS. Razpravljali smo o oceni trenutnega stanja na področju razvoja spretnosti v EU in Sloveniji, priložnostih za izboljšave na področju izobraževanja odraslih s poudarkom na prekvalifikacijah in izpopolnjevanju, vlogi delodajalcev in delojemalcev ter izzivih in priložnostih, kot izhajajo iz strateških dokumentov. V ospredju sta bila Evropski steber socialnih pravic in predlog večletnega finančnega okvirja 2028–2034.

Sama sem v  panelni razpravi odgovarjala predvsem na vprašanja, povezana z oceno dosedanje prakse in kakovosti vlaganj, njihovih prednosti in razvojnih potreb, ter o potrebi po močnejši vlogi delodajalcev, sindikatov in usklajenosti politik.

V tem kontekstu se je odprlo tudi vprašanje priprave Akcijskega načrta za spretnosti kot dodatnega strateškega dokumenta.

Ob tem sem izpostavila tudi podatke zadnje Ankete o aktivnem in neaktivnem prebivalstvu (ANP, 4t), ki kažejo, da Slovenija po udeležbi odraslih v VŽU presega povprečje EU, posebno na področju neformalnega izobraževanja. To pomeni, da sistem deluje in da imamo vzpostavljene mehanizme dostopa do učenja. Vprašanje prihodnjega obdobja je torej: kako zagotoviti večjo usklajenost, boljše spremljanje rezultatov in dolgoročno stabilnost izvajanja, s čimer je povezano stabilno financiranje. V prehodu med posameznimi kohezijskimi programskimi obdobji je namreč področje izpostavljeno povečanemu tveganju, saj je na voljo manj sredstev za razvijanje in izvajanje formalnih in neformalnih programov ter vseh podpornih dejavnosti za izobraževanje odraslih.

Razprava je potrdila, da je razvoj spretnosti skupna odgovornost države, delodajalcev, sindikatov in izobraževalnih institucij. Socialni partnerji so poudarili pomen usklajevanja programov s potrebami gospodarstva, pri čemer sem izpostavila, da morajo biti temeljne spretnosti – bralna, matematična pismenost in prilagodljivo reševanje problemov – pogoj za razvoj in učinkovito uporabo vseh drugih spretnosti, vključno z digitalnimi in poklicno specifičnimi. Za pridobivanje teh pa je med drugim potrebna močnejša vpetost delodajalskih in delojemalskih združenj v programe  izpopolnjevanj in usposabljanj, pri čemer sem izpostavila potrebo po socialnem dialogu na temo dostopa in vključenosti.

Srečanje z EK je bilo priložnost za odprto strokovno razpravo in jasno predstavitev slovenskega sistema izobraževanja odraslih kot stabilnega in razvojno naravnanega področja. Dialog je pokazal, da obstaja skupna zaveza krepitvi spretnosti kot temeljnega dejavnika družbene in gospodarske odpornosti.

Za ACS ostaja ključno, da se vse prihodnje pobude umeščajo v obstoječi nacionalni strateški okvir. Poudarek naj bo na učinkovitem izvajanju, sistematičnem spremljanju rezultatov in zagotavljanju dolgoročne stabilnosti ter kakovosti sistema izobraževanja odraslih.

Dr. Nataša Potočnik (natasa.potocnik@acs.si), ACS

Tega so se zavedali že ustanovitelji in snovalci Andragoškega centra Slovenije (ACS), saj so v Odloku o ustanovitvi ACS (UL RS št. 18/91) med ključne naloge uvrstili tudi razvoj in vzdrževanje informacijskega sistema za potrebe izobraževanja odraslih. Ta sistem smo desetletja po najboljših močeh in v skladu z razpoložljivimi sredstvi razvijali in dopolnjevali. Njegove pojavne oblike so sledile razvoju sodobnih tehnologij in so segale od fasciklov in knjig do ploščkov in nazadnje –  spletnega portala.

Portal Pregled izobraževanja odraslih, poimenovali smo ga Kam po znanje, je namenjen obveščanju o konkretnih učnih priložnostih in ozaveščanju o pomenu učenja. Obenem podpira svetovalno in raziskovalno dejavnost v izobraževanju odraslih (IO), je zanimiv za medije pa tudi nosilce odločanja. Slednjim je na voljo tudi vsakoletna analiza izobraževalne ponudbe za odrasle, ki pokaže, v katerih regijah je priložnosti dovolj in kje jih primanjkuje. Pokaže tudi, katere vsebine so najbolj aktualne ter opozarja na izzive.

V zadnjih letih portal predstavlja okrog 370 izvajalcev formalnega ter neformalnega učenja in izobraževanja odraslih. Ti ponujajo okrog 4.000 izobraževalnih programov in drugih oblik učenja. Enostavni in napredni iskalnik omogočata najširši javnosti dostop do temeljnih podatkov o obojem. Dodane so mnoge druge pomembne informacije, tudi povezave na sorodne ali komplementarne platforme. V ozadju relativno privlačnega in bogatega vmesnika pa so obsežne relacijske baze podatkov, lahko bi jih poimenovali – registri.

Kakovost informacijskega sistema za IO je večen izziv

Kakovost vsakega informacijskega sistema (IS), tudi portala Kam po znanje, je odvisna od številnih dejavnikov, med njimi tudi od zanesljivosti in ažurnosti podatkov. Pri tem smo precej odvisni od sodelovanja izvajalcev IO. Prav oni namreč vnašajo svoje podatke in jih letno posodabljajo. ACS pa ta proces tehnološko in vsebinsko podpira, spodbuja, usklajuje in zbrane podatke uporablja ter jih posreduje v različne namene. V zadnjem letu so tukaj vodeni podatki pridobili nov pomen in pojavno okolje na platformi Lahko.si v okviru projekta Ozaveščanje za vseživljenjsko učenje.

Popolnost informacij je prav tako bistvena, hkrati pa najranljivejša točka tega IS. Sistemsko gledano je portal namreč ogledalo razdrobljenosti IO – še posebno njegovega neformalnega in priložnostnega dela. Ponudnikov je v resnici namreč veliko, veliko več kot 370, a mnogih ne poznamo, niti oni ne vedo za to priložnost brezplačne samopromocije. Morda se niti ne zavedajo, da je tisto, kar počnejo, učenje in izobraževanje odraslih. Slednje velja predvsem za dejavnosti, ki niso neposredno povezane s sektorjem izobraževanja.

Nepopolnost podatkov se pokaže tudi na ravni posameznega programa. Pogosto manjkajo termini, cene in še kaj, kar bi kdo želel izvedeti za informirano odločanje o svoji potencialni vključitvi v neko učno dejavnost.

Je torej dovolj pobarati Google ali se posvetovati z UI?

Na to vprašanje iz številnih razlogov, ki presegajo domet tega prispevka, seveda ne moremo odgovoriti pritrdilno. Na portal Kam po znanje smo ponosni, vemo, da smo ena redkih držav, ki ima podatke o IO zbrane na nacionalni ravni.

Dodatni razlog ZA vlaganje v portal in njegovo uporabo pa se je pojavil v zadnjem času. Zanesljiv(ejši) IS, zgrajen na temelju povezljivih registrov, bi namreč lahko podprl uvajanje aktualnih političnih ukrepov, kot so na primer individualni učni računi, mikrodokazila in morda še kaj. V ta namen bi bilo treba povezati več obstoječih IS in nekatere registre razviti na novo. Vzpostaviti pa bi bilo treba vmesnik, ki bi uporabnika, (potencialnega) učečega se, zanesljivo in večplastno usmerjal pri njegovih odločitvah za učenje in kariero.

Tega izziva so se lotili s projektom RALExILA

Pred leti nas je Evropsko združenje za izobraževanje odraslih (EAEA) povabilo k sodelovanju v projektu, ki bi temeljil na pregledu izvajalcev in programov IO ter zagotavljanju kakovosti teh podatkov. Ponudbo smo zavrnili zaradi prezasedenosti človeških virov. Zavedali smo se tudi zgoraj omenjenih pomanjkljivosti, ki jih z razpoložljivimi denarnimi viri ne moremo odpraviti.

Medtem je projekt, poimenovali so ga RALExILA, v letu 2023 zaživel in se bo marca 2026 iztekel. Kot lahko preberemo na projektni spletni strani, je cilj prizadevanj razviti in uvesti model integriranega informacijskega sistema nacionalnih registrov o učenju in izobraževanju odraslih (ALE – Adult Learning and Education) za podporo pri izvajanju individualnih učnih računov (ILA – Individual Learning Accounts).

Metodologija projekta temelji na načelih interoperabilnosti, dostopnosti in vključenosti. Model RALExILA vključuje t. i. mehki okvir (vključno z mehanizmi zagotavljanja kakovosti in upravljanja sistema ALE) ter t. i. trdi okvir (informacijski model in smernice za njegovo izvajanje). Informacijski model daje prednost sodelovalnemu pristopu k načrtovanju, s poudarkom na dostopnosti in uporabniški izkušnji. Obravnava tudi pogoste izzive, kot so vključevanje meril zagotavljanja kakovosti, trajnost ter zagotavljanje inovativnega in učinkovitega usmerjanja uporabnikov.

Poleg EAEA so partnerske ustanove KIC – Knowledge Innovation Center, Malta, AUC – English University College Algebra, Hrvaška, AIVD SR – Asociácia Inštitúcií Vzdelávania Dospelých v Slovenskej Republike, Slovaška ter CARDET – Center for the Advancement of Research & Development in Educational Technology, Ciper. Sodelujejo tudi drugi, na primer Platforma za vseživljenjsko učenje (Lifelong Learning Platform).

Posredno smo v RALExILA vendarle vstopili

V zadovoljstvo nam je, da so nas projektni partnerji prepoznali kot državo, ki ima dragocene izkušnje in delujoč, četudi nepopoln nacionalni portal/register. K sodelovanju so nas povabili ob različnih priložnostih.

Vključeni smo bili v analizo obstoječih virov (desk-research), ki je poleg partnerskih držav (Ciper, Hrvaško, Malto in Slovaško) zajemal še šest drugih (Finsko, Francijo, Irsko, Nizozemsko, Portugalsko in Slovenijo). Vsaka država ima seveda svoj specifični sistem IO, odvisen od njenega družbeno-političnega, gospodarskega in kulturnega konteksta. Namen tega dela projekta je bil preučiti stanje, strukturo in učinkovitost sistemov IO ter individualnih izobraževalnih računov v posamezni državi. To je vključevalo analizo upravljavskih okvirov, mehanizmov zagotavljanja kakovosti in podatkovnih modelov z namenom prepoznavanja vrzeli ter priložnosti za izboljšave. Rezultat teh dejavnosti je obsežno poročilo, naslovljeno "Report on framework, content and needs analysis for the implementation of national registries for ALE in Europe".

Svoje strokovne vidike smo predstavili na dveh mednarodnih webinarjih, in sicer Connecting the Dots: ALE Registries and Individual Learning Accounts 16. septembra 2025 v organizaciji EAEA, ter Quality, Interoperability & Inclusion in Adult Learning: Rethinking Provider Assurance in Digital Ecosystems 18. decembra 2025 v organizaciji platforme EDEH.

Povabili so nas tudi k povezovanju sklepnega panela zaključne konference z naslovom One Europe, Many Learners: toward an integrated ALE ecosystem in Europe 3. decembra 2025 v Bruslju. Na dogodku se je zbralo več kot 80 strokovnjakov s področja IO, informacijskih sistemov ter zagotavljanja kakovosti v izobraževanju. Med njimi so bili tudi predstavniki Evropske komisije, OECD, CEDEFOP, Platforme za vseživljenjsko učenje, javnih organov na nacionalni in regionalni ravni, evropskih mrež s področja izobraževanja in kakovosti ter akademske sfere.

Vsebina celodnevnega dogodka je poglobljeno predstavljena v članku Viole Pinzi iz EAEA.

Naše sodelovanje v projektu RALExILA se bo nadaljevalo v letošnjem letu, ko bo v okviru projekta EPUO 2026–2027 izvedeno pilotno testiranje modela RALExILA.

Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS

Nova izdaja študije o nacionalnih platformah za VŽU

Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri EU (SPBR) je 20. februarja skupaj z Evropskim združenjem civilne družbe v izobraževanju – Platformo za vseživljenjsko učenje (Lifelong Learning Platform – European Civil Society in Education) gostilo zanimiv dogodek. Namenjen je bil uradni objavi tretje izdaje študije izvedljivosti o nacionalnih platformah vseživljenjskega učenja (Feasibility Study on National Lifelong Learning Platforms 2025).

Sodelavci Platforme za VŽU študijo pripravijo vsakih sedem let (predhodno v 2011 in 2018). Rezultatom ankete, ki jo izvedejo med predstavniki civilne družbe v izobraževanju, dodajo svoja spoznanja. Do njih se dokopljejo s preučitvijo pomembnih dokumentov in pobud tako na evropski kot državni ravni. Tezo o pomenu nacionalne platforme za VŽU namreč vsakič testirajo na primeru petih držav. Tokrat je bila poleg Finske, Madžarske, Poljske in Španije v študijo zajeta tudi Slovenija.

Platforma za VŽU je krovno združenje, ki predstavlja preko štirideset drugih evropskih mrež in združenj. Pokrivajo vse ravni učenja in izobraževanja (od predšolskega do tistega, namenjenega odraslim v poznih letih) ter vse oblike (formalno, neformalno in priložnostno). Njihov član je tudi Evropsko združenje za izobraževanje odraslih (EAEA), ki se predstavlja kot glas neformalnega učenja in izobraževanja v Evropi. Član EAEA je tudi ACS.

Nedavnega dogodka v Bruslju so se udeležili predstavniki devetih drugih Stalnih predstavništev, med njimi pa smo bili tudi drugi deležniki – na povabilo MVI tudi avtorica članka.

Kaj je oziroma bi lahko bila nacionalna platforma za VŽU?

Platforma za VŽU se s pripravo študije, ki je le delček njihove široko razvejane, zelo zagovorniško obarvane dejavnosti na evropski ravni, zavzema za vzpostavitev nacionalnih ali regionalnih platform za VŽU. Slednje opredeljuje kot eno od možnosti za promocijo in udejanjanje celostne vizije vseživljenjskega učenja. Takšna platforma, ki bi delovala (ali že deluje) kot ustanova ali združenje zainteresiranih deležnikov, bi spodbujala tudi medsektorsko povezovanje ter sodelovanje različnih deležnikov v izobraževanju in njegovem okolju. Med drugim bi zagotavljala tudi večji vpliv civilne družbe na odločevalske procese. Ne bi pa smela biti omejena zgolj na izobraževanje odraslih, kar je pogosto prevladujoča miselnost, ko gre za VŽU.

Izvajalci študije so anketirancem iz omenjenih držav, teh je bilo nad 150, postavili tudi vprašanja o njihovem poznavanju evropske politike. Večina jih je odgovorila, da poznajo program Erasmus+ in njegove nacionalne agencije (v primeru Slovenije CMEPIUS). Seznanjenost z drugimi pobudami (Evropski izobraževalni prostor, Znanje, spretnosti in kvalifikacije, tudi Evropski program za učenje odraslih in druge) pa je očitno dokaj šibka.

Študija prinaša številna spoznanja o razumevanju načela o vseživljenjskosti učenja, pomenu usklajene terminologije pa tudi ovirah pri vzpostavljanju predlaganih platform. Zanje so potrebni viri (denar, ljudje, čas) ter dobro premišljen in kasneje izvajan pristop k povezovanju in sodelovanju. Ta naj bi namreč prinesel dolgotrajne in blagodejne učinke – tudi na ravni politike.

Bralce vabim, da si študijo ter kasneje pripravljena ključna sporočila preberete. Z veseljem ugotavljam, da je bilo kar nekaj izraženih pripomb v drugem dokumentu upoštevanih.

Tri priložnosti za zastopanje naših pristopov in mnenj

Študijo in nekatere dokumente, ki zadevajo aktualno dogajanje na evropski ravni, sem dobro preučila in prispevala strokovne predloge o tem, kako jo izboljšati. Smiselna bi bila umestitev  temeljnih pojmov v začetno poglavje, med drugim tudi definicijo platforme, ki jo najdemo šele proti koncu študije. Povečati bi bilo treba njeno kredibilnost in reprezentativnost, predvsem s sistematičnim pridobivanjem anketirancev. To bi lahko dosegli z vključitvijo nacionalnih deležnikov v izbrani državi, na primer ACS in/ali združenj izvajalcev IO. Analizirati bi bilo treba tudi respondente in rezultate vključiti v študijo. V primeru Slovenije je bilo anketirancev nekaj več kot 30, več kot tretjina jih je z UTŽO. To je pohvalno, vendar žal ni reprezentativno.

Sodelovala sem tudi v delovni skupini o razumevanju pojma VŽU in drugih evropskih pobud. Predstavila sem primer našega Nacionalnega programa za izobraževanje odraslih, ki je primer pristopa k uveljavljanju VŽU od zgoraj navzdol. Po drugi strani pa sem spregovorila o pristopu od spodaj navzgor na primeru 30-letnega organiziranja vseslovenske kampanje Tedni vseživljenjskega učenja (TVU). Prav s tem procesom vpeljujemo termin in vrednote VŽU v slovensko družbo že vse od leta 1996.

Dolgo pričakovano Sporočilo Union of Skills (Unija spretnosti) je bilo medtem (5. marca) že objavljeno. Med drugim napoveduje: »Ta pobuda bo ljudi po vsej Evropi, od šoloobveznih otrok do upokojencev, opolnomočila s spretnostmi, potrebnimi za uspešno življenje.«

Novost je ta, da je predviden nov mehanizem upravljanja, ki se bo opiral na ugotovitve evropske opazovalne skupine za zbiranje podatkov o spretnostih. Prav tako bo ustanovljen nov evropski odbor na visoki ravni za spretnosti. Združeval bo izvajalce izobraževanja in usposabljanja, vodje podjetij in socialne partnerje, da bi oblikovalcem politik EU nudil celovit uvid v spretnosti.

Naša strokovna odgovornost torej je, da bdimo nad uresničevanjem lepo ubesedenega Sporočila in opozarjamo na morebitne prikrajšanosti, o katerih skorajda ni dvoma.

Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS

Naslov Letne konference mednarodne zveze EBSN med 26. in 28. junijem v španskem Valladolidu je bil Upskilling and Reskilling for the Twin Transition – Digital and Green Transformation. V središču je bil premislek o temeljnih spretnostih in umestitev področja v sedanje razvojne preboje v Evropi in svetu. Med ključne teme sta se uvrstili tudi spreminjanje trga dela in ukinjanje delovnih mest zaradi digitalizacije in zelenega gospodarstva – dvojnega prehoda.

Predstavnikom 30 evropskih držav, ki so članice EBSN, se je pridružilo nekaj posameznikov iz drugih držav ter UIL. Zanimive predstavitve strokovnjakov so prosto dostopne na spletni strani EBSN.

ACS kot priznani dolgoletni član zveze uživa poseben ugled. Zato sva bili avtorica prispevka in mag. Estera Možina povabljeni, naj predstaviva svoje izkušnje v zvezi z nacionalno objavo rezultatov raziskave PIAAC v letu 2016. Ob koncu letošnjega leta bo objavljen drugi krog raziskave, na katerega se želijo tudi druge članice dobro pripraviti. Praksa je namreč pokazala, da brez dobre medijske podpore in strokovne komunikacije rezultatov ni posebnih učinkov na nacionalni ravni, čeprav rezultati morda implicirajo takojšnje ukrepe.

V nadaljevanju sta se izobraževanja za reskilling in upskilling dotaknila dva govorca. Judith Allamprese iz ZDA je poudarila vključevanje temeljnih spretnosti v programe izobraževanja. Muneaki Goto iz Japonske pa je izpostavil predvsem sodelovanje z lokalnimi oblastmi in pomen pridobivanja njihove podpore pri izobraževanju prebivalcev za zelena in digitalna delovna mesta.

O pomenu temeljnih zmožnosti

V popoldanskem panelu z naslovom Premislek o temeljnih spretnostih v luči dvojnega prehoda se je izkazalo, da v posameznih okoljih temeljne spretnosti različno razumemo. Mnenja vabljenih govorcev Mauricea De Greefa, Judith Alamprese in Estere Možina namreč niso bila enotna. Strinjali pa so se, da brez dobro razvitih temeljnih zmožnosti ni mogoče kakovostno razvijati drugih znanj, spretnosti in kompetenc.

Prvi dan konference se je zaključil s predstavitvami dobrih praks, v okviru katerih sva predstavili potek in rezultate projekta Finančna pismenost za odrasle. Izpostavili sva pomen digitalnih spretnosti in trajnostne vidike finančne pismenosti.

Nova prizadevanja za uspešen dvojni prehod

Drugi dan konference se je osredotočal na pripravo novih projektov za razvoj znanja, spretnosti in kompetenc za dvojni prehod. O enem takih je spregovorila predstavnica estonskega ministrstva za izobraževanje Ena Drenkhan. Namenjen je analizi stanja in potreb po novih delovnih mestih in pripravi opisov zahtevnosti delovnih mest. Načrtujejo pripravo konkretnih izobraževalnih programov. Projekt se financira iz sredstev NOO, izvaja pa ga velik konzorciji s partnerji pod vodstvom različnih univerz. Emil Egebo Schiver iz Nordijske zveze za izobraževanje odraslih je predstavil rezultate raziskave, opravljene med odraslimi, ki se ne udeležujejo izobraževanja. Zanimiv je bil primer individualiziranega pristopa, prilagojenega specifičnim potrebam odraslih, z animacijo in odstranjevanjem ovir pri vključevanju v izobraževanje. Na Portugalskem s pomočjo novih tehnologij poskušajo odraslim, ki imajo s to spretnostjo resnejše težave, olajšati branje. O projektu je spregovorila Raquel Amaro iz Nove Univerze v Lizboni.

Naj bo dvojni prehod pravičen!

Gostje panela z gornjim naslovom Sofie Doškarova, Antra Carlsen (Nordijska zveza za izobraževanje odraslih) in Julie Fernandez (Agencija za zaposlovanje v Španiji) so govorile o konkretnih izkušnjah in uspehih pri vključevanju ranljivih in manj izobraženih odraslih v izobraževanje in usposabljanje.

Zaključek konference je bil namenjen predstavitvi novega pristopa k pripravi priporočil EBSN za digitalni in zeleni prehod na podlagi razprav na konferenci. Priporočila bodo usklajena v celotni mreži ter objavljena na spletni strani EBSN.

Udeležba na konferenci je bila za predstavnici ACS dragocena. Naša prizadevanja in poglede tako na temeljne zmožnosti kot finančno pismenost sva lahko prikazali vrhunskim evropskim strokovnjakom. Seznanili sva se z novimi in ustvarjalnimi pobudami in pristopi k izobraževanju tako ranljivih skupin odraslih kot strokovnih delavcev. Navezali sva nove stike in se začeli dogovarjati o možnostih izvedbe mobilnosti.

Dr. Petra Javrh (petra.javrh@acs.si), ACS

Uradni zaključek ELS je v znameniti bruseljski konferenčni center s pomenljivim imenom The EGG privabil več sto udeležencev. Še veliko več jih dogodek spremljalo po spletu, skupno je bilo navzočih nad 1.000 posameznikov, ki jih navdušujejo spretnosti..

»Kako naprej?« je vprašanje, zastavljeno v nazivu tega slavnostnega in vsebinsko bogatega dogodka. O prihodnosti, še prej pa o dosežkih ELS, so v treh panelih in šestih delovnih skupinah razpravljali vidni predstavniki politike, stroke in prakse iz vse Evrope.

Ton je prireditvi dala uvodničarka, Margrethe Vestager, izvršna podpredsednica EK, s svojim energičnim nastopom in prepričljivimi besedami o strateškem pomenu spretnosti. »Če bosta digitalni in zeleni prehod ustvarjala delovna mesta in blaginjo, si bo vsakdo želel sodelovati pri teh spremembah,« je zatrdila. Zagotavljanje priložnosti za pre- in dousposabljanje pa je označila za ključno poslanstvo danes in v prihodnje.

Dediščina ELS je tudi zaključna izjava nacionalnih koordinatorjev ELS

Prvi panel so sestavljali nacionalni koordinatorji ELS iz Belgije, Bolgarije, Finske, Francije in Španije. Nekateri so poročali o izboljšanem sodelovanju med ministrstvoma za zaposlovanje in izobraževanje ter apelirali, naj se v prizadevanja za zagotavljanje prepotrebnih spretnosti vključujejo tudi drugi resorji. Drugi so izpostavili večjo podporo, ki so je bili v ELS deležni pri uvajanju individualnih izobraževalnih računov (Francija), mikrodokazil in drugih spodbud za razvoj spretnosti in kompetenc (Bolgarija in Španija). Opozarjali so na naraščajočo potrebo po zagotavljanju kakovosti izobraževalnih programov. Predstavniki belgijskega predsedstva so omenili zaključno izjavo nacionalnih koordinatorjev o ELS, ki med drugim poudarja potrebo po inkluzivnosti trga dela.

Ustrezno usposobljeni delavci in kompetentni, kritično razmišljujoči državljani

Za oboje je treba usposabljati, so menili člani drugega panela, v katerem so se zbrali predstavniki evropskih mrež in platform. Zastopani so bili Mreža evropskih javnih zavodov za zaposlovanje, Evropski forum za poklicno izobraževanje in usposabljanje, Evropska konfederacija gradbenikov, Evropska mreža za vajeništvo, Evropska platforma za vseživljenjsko učenje ter Uprava danskih državnih železnic.

Njihova razprava je potekala pod naslovom ELS kot odskočna deska za revolucijo spretnosti. Omenjene mreže so poročale, da so ELS izkoristile za nov zagon pri uresničevanju svojih poslanstev. Presenetljivo veliko besed je bilo izrečenih o celostnih pristopih, mehkih in prečnih spretnostih, empatiji pa tudi ozaveščanju, motiviranju, svetovanju in doseganju ciljnih skupin na terenu. Vrednotenje že obstoječih znanj ter prilagajanje izobraževalnih programov potrebam učečih se – vse to in še marsikaj so izpostavili kot pravo pot v okoliščinah, ko je pomanjkanje ustrezno usposobljene delovne sile kritično. Najbolj je navdušil Danec Per, ki je dosegel zavidljive rezultate pri rekrutiranju in usposabljanju osebja danskih železnic. Njegov recept se glasi: zaposluj glede na naravnanost in odnos kandidata do dela, šele potem pride na vrsto usposabljanje za pridobitev specifičnih poklicnih spretnosti.

V žarišču sta bila dva vidika

Pakt za spretnosti (Pact for skills) je pobuda EK, ki podpira javne in zasebne organizacije pri pre- in dousposabljanju. Zagotavlja jim tudi finančne mehanizme za uspešen digitalni in zeleni prehod. Partnerstva se vzpostavljajo v regijah in panogah. Prisluhnili smo primeroma s področja obnovljivih energetskih virov ter inovacij v kmetijstvu, s poudarkom na upravljanju z vodo.

Drugi kratki predstavitvi sta zadevali agenciji ETF in CEDEFOP. Prva deluje izven EU, druga pa izvaja raziskave ter spremlja in napoveduje dogajanje v zaposlovanju in izobraževanju v Evropi. Obe ustanovi prispevata k napredku in večji učinkovitosti pri sprejemanju političnih odločitev o zagotavljanju spretnosti.

Za presenečenje in navdih so nam organizatorji po kosilu pripravili nastope treh izvajalcev t. i. slam poezije iz Avstrije, Irske in Slovenije (Matic Ačko). V rimah so izjemno prepričljivo in fascinantno izrazili svoje izkušnje in odnos do spretnosti.

Živahna interakcija v razpravljavskih skupinah 

Udeleženci, ki smo se dogodka udeležili osebno, smo v šestih delovnih skupinah razpravljali o ključnih temah ELS in njihovi prihodnosti. Izmenjava pogledov je bila dinamična, temeljila je na naši različnosti, kljub temu pa smo našli mnoge stične točke. Zedinili smo se na primer glede nujnosti vzpostavitve kulture vseživljenjskosti učenja, nadaljnjega sodelovanja med socialnimi partnerji in državnimi oblastmi ter implementacije regionalnih in lokalnih strategij za razvoj spretnosti.

Revolucija spretnosti za Evropo – danes in jutri

Tudi v zadnjem panelu je bila zastopana Slovenija. Tea Jarc, lani izvoljena za vlogo konfederalne sekretarke ETUC, je nastopila v družbi visokih predstavnikov EK, Evropskega parlamenta, valonske vlade in drugih. Njihovi odgovori na ogrevalno vprašanje, katere spretnosti bi moral imeti vsakdo, so glasili: timski in inovativni duh, sposobnost priznavanja napak in pripravljenost za učenje, upravljavske spretnosti, strast, odpornost, odprtost za spremembe, državljanske spretnosti, empatijo …

Slišati je bilo pozive k izboljšanju kakovosti delovnih mest, uravnavanju delovnega in prostega časa ter izobraževanju in usposabljanju za sedanje in prihodnje, hitro spreminjajoče se potrebe trga dela. Omenjen je bil nedavno sprejeti Akcijski načrt za odpravljanje primanjkljajev delovne sile in spretnosti v EU (Communication: Action Plan on labour and skills shortages in the EU). Predstavnik Evropskega parlamenta je pozornost usmeril v nujnost tripartitnega pristopa: javno, zasebno in individualno sfero, pri čemer naj bi prva odigrala vodilno vlogo.

V svojem zaključnem nagovoru je komisar za delo in socialne pravice, Nicolas Schmit, ponovil besede, ki jih je v ELS izrekel pogosto: potrebujemo dekado spretnosti, saj izzivi ostajajo, nekateri postajajo vse bolj pereči. Zahvalil se je tisočem ljudi in ustanov, ki so ELS vzeli tudi za svoj izziv in prispevali k pomembnim premikom. Svoj govor je zaključil z mislimi nekdanjega komisarja in velikega humanista Jacquesa Delorsa o tem, da naj bi vsakdo imel vseživljenjsko pravico in priložnosti za neprestano učenje.

Na pobudo, da naj bi evropske volitve prinesle komisarja za spretnosti, je odgovoril, da to ni smiselno, saj gre za horizontalni pristop – vključeni morajo biti vsi.

»Iskra je zanetena – prizadevajmo si, da ogenj ostane živ in agilen,« je sklenil.

Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS

Foto: uradna stran EK (Julie de Bellaing)

Prvi ogled nas je čakal na letališču Zaventem

Letališče se nahaja v Flandriji, severozahodnem delu Belgije in območju nizozemščine. Letališče Bruselj že od nekdaj vlaga v ustrezno in sodobno izobraževanje in usposabljanje svojih okrog 30.000 neposredno ter 35.000 posredno zaposlenih. Njihov izobraževalni center Aviato Academy se že vrsto let ukvarja z izzivi pridobivanja in izbora ustreznih ljudi, njihovega usposabljanja ter stalnega nadgrajevanja spretnosti v skladu s skokovitimi tehnološkimi in drugimi spremembami. Ne gre zgolj za tehnične spretnosti, ki jim botrujeta digitalni in zeleni prehod, temveč razvijajo tudi mehke spretnosti.

Potencialnih novih kadrov primanjkuje, zato si prizadevajo za prepoznavanje talentov in njihovo ohranjanje. Aviato Talent Hub, ki so nam ga prikazali, je šele v nastajanju – gole stene, kabli, ob katere se še spotikajo … Toda prvi zasloni so že tam in napovedujejo tehnološko bogate, v prihodnost zazrte priložnosti za pridobivanje edinstvenih izkušenj, znanj in spretnosti za bodoče poklice v letalstvu in spremljajočih panogah. Osebno sem ostrmela nad tem, kako zagnano, verodostojno in ponosno je njihova direktorica predstavila nekaj, kar iz sanj šele prehaja v resničnost.

V regiji Bruselj glavno mesto so nas navdušili urbani vrtovi in zavzeti vrtnarji

Obiskali smo namreč Center za usposabljanje Groot Eiland, ki deluje po načelih socialne ekonomije. Prebivalcem Bruslja, ki so daleč od trga dela (osebam s posebnimi potrebami, bivšim zapornikom in drugim ranljivim skupinam), center ponuja možnosti za razvijanje svojih talentov, ustvarjalnost in pridobivanje različnih spretnosti. Ključna je izkušnja z vodstvom izurjenih mentorjev. Urbano kmetovanje, predelava in prodaja pridelkov, mizarstvo in gostinstvo so področja, na katerih se udeleženci kalijo.

Njihove zaposlitvene možnosti po opravljenem usposabljanju so visoke. Teta Nena, kot kličejo živahno vodjo kar osmih restavracij po Bruslju, je z zanosom opisovala prizadevanja in dosežke varovancev. Povedala je, da jih ne poskušajo zadržati pri sebi, v tem varnem, razumevajočem okolju. Usposabljajo in spodbujajo jih za uveljavitev zunaj, v svetu. Kljub temu je skoraj polovica zaposlenih v restavracijah, pripadajočih urbanih vrtovih in dveh mizarskih delavnicah iz njihovih vrst – ker so odlični in pripadni.

Potovanje smo zaključili v Valoniji, južnem delu Belgije in območju francoščine

Tam smo spoznali dva od skupno 22 valonskih centrov odličnosti. Slednje so v regiji vzpostavili kot blagovno znamko za učinkovito in inovativno usposabljanje za poklice prihodnosti. Temeljijo na javno-zasebnih partnerstvih ter se poleg usposabljanja in zagotavljanja sodobnih tehničnih zmogljivosti ukvarjajo tudi z ozaveščanjem o poklicih in potrebnih spretnostih. Delujejo izključno glede na potrebe posameznega območja oziroma panoge.

Center odličnosti Aptaskil usposablja za delo v kemični, farmacevtski in biotehnološki industriji. Oprema pri njih je najsodobnejša, skoraj do potankosti taka, kot jo bodo udeleženci uporabljali na bodočih delovnih mestih. S prakso podkovani so tudi njihovi mentorji, ki jih uvajajo v realni in virtualni svet posamezne vrste dela. Usposabljanje je izvedeno po meri bodočih zaposlovalcev pa tudi udeležencev iz vrst zaposlenih, brezposelnih, študentov in učiteljev.

»Če udeleženci ne pridejo k nam, gremo pa mi k njim,« je moto Centra odličnosti EPiCURiS. V treh mobilnih enotah, s katerimi gostujejo kar na dvoriščih naročnikov – podjetij, usposabljajo za delo v prehrambni industriji, in sicer pekarstvu, mesarstvu, gostinstvu ter cateringu. Usposabljanja so prikrojena potrebam zaposlovalcev, predvsem malim in srednje velikim podjetjem. Vanje se lahko vključijo zaposleni, iskalci zaposlitve, drugi posamezniki, študenti in učitelji.

Udeleženci EPiCURiS so v sklepnem delu našega popotovanja z odlično hrano poskrbeli tudi za naše brbončice. Tedaj sta visoki predstavnici valonske vlade ter Evropske komisije tudi uradno prevzeli zaključno izjavo nacionalnih koordinatorjev o ELS. Ta med drugim narekuje, naj s pozornostjo, ukrepi in praktičnim delom za nadgradnjo vseh vrst spretnosti nadaljujemo.

Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS

Dejavnosti pa so še kako živahne!

Vse do 8. maja 2024 velja v EU pobuda, da spretnosti postavimo na prvo mesto in tako v državah članicah prispevamo ne le k okrevanju, temveč razcvetu družbe in gospodarstva. Tudi v Sloveniji smo se pod vodstvom MDDSZ odzvali na poziv Ursule von der Leyen in zagnane ekipe na Direktoratu za zaposlovanje, socialne zadeve in vključenost pri EK, ki vodi kampanjo ELS. V vlogi nacionalne koordinatorice ELS sem se avtorica članka udeleževala sestankov predstavnikov ELS iz vseh vključenih držav, nazadnje 20. februarja letos. Na prvih srečanjih je bil poudarek na pridobivanju napotkov od EK, kako naj kampanjo zastavimo ter s katerimi vsebinami in komunikacijskimi orodji nas lahko podprejo. Pozneje pa jih je vse bolj zanimalo, kaj počnemo na nacionalni in lokalni ravni. Več kot očitno so prepoznali in priznali pomen stika s prakso in zgodb učečih se.

Poleg uradne evropske spletne strani ELS, ki obvešča o dogajanju po vsej Evropi in vabi k vpisovanju naših dejavnosti, smo v Sloveniji vzpostavili slovensko spletno stran ELS in jo prikrojili našim razmeram. Sodelovali smo z različnimi deležniki iz sveta izobraževanja in dela pa tudi drugih resorjev. ELS je namreč (lahko) platforma, na kateri se ti deležniki srečajo in soočajo svoje poglede. Poleg ožje in širše neformalne delovne skupine smo letos z imenovanjem MDDSZ dobili formalizirano projektno delovno skupino za ELS. Ta je zasnovana medsektorsko in se bo s problematiko spretnosti ukvarjala tudi po izteku omenjenega termina.

Dogodki združujejo, pokažejo se potenciali in dobra volja za povezovanje – kaj pa potem?

Besede prenesejo marsikaj, dejanja pa pogosto umanjkajo. Ta dilema se mi je porodila, ko sem si ogledovala osnutek videa o lanskem Andragoškem kolokviju, namenjenemu odprtju ELS v Sloveniji. Tudi vi si boste video lahko ogledali, predvsem pa prisluhnili zanimivim gostom – osebno ali po spletu – na prvem letošnjem forumu projekta EPUO. Ta nosi naslov Spretnosti za vse in pomeni nekakšen follow-up (nadaljevanje) lanskega odprtja. Poleg tega utrjuje blagovno znamko forumov EPUO o prihodnosti izobraževanja odraslih (2021) ter spretnostih za življenje (2022–2023). Njegova tretja razsežnost pa zadeva novi projekt, financiran iz sredstev ESS, Ozaveščanje za vseživljenjsko učenje. Tako širokemu avditoriju bo predstavljen prvič.

Dogodek bo hitro po izidu tega glasila, 16. aprila, nanj se lahko prijavite do zadnjega hipa, pozneje pa si ogledate posnetke. V njih bodo govorci spregovorili tudi o tem, kako napovedovati spremembe in potrebe na trgu dela, kako ugotoviti, katere spretnosti imamo in katerih manjka, kaj vse nam je lahko v pomoč in kako ozavestiti ljudi, da je vseživljenjsko učenje prava pot, saj prinaša moč in radost. Več vam ne izdamo, pridite pogledat in/ali preberite naš prispevek o izpeljanem forumu v naslednji izdaji tega glasila.

Spretnosti postavljajo v ospredje tudi drugje po Evropi

Z velikim zanimanjem smo se v februarju udeležili webinarja Skills for Life Cluster: Showcasing Past Achievements. Na njem so predstavnice Belgije, Latvije, Nemčije, Nizozemske, Slovaške in Srbije predstavile svoja prizadevanja in zanimive projekte. Povabili pa so nas tudi k prebiranju spletnega dnevnika EPALE, v katerem je neposreden dostop do skupne publikacije Strengthening Life Skills in the EU. V njenem uvodu razgrinjajo namen svojega sodelovanja.

Med primeri iz prakse je omenjena tudi naša Parada učenja, vzpostavljena je tudi povezava z dnevnikom O učečih se skupnostih, objavljenim na EPALE. Mozaik barvitih prispevkov neposredno in posredno poziva k celostnemu pristopu k razvoju spretnosti ter posebni skrbi za ranljive skupine prebivalstva.

V razpravi omenjenega webinarja smo izrazili navdušenje nad povedanim ter zanimanje za sodelovanje, saj smo tudi sami predhodno fazo EPUO v veliki meri namenili osmim spretnostim za življenje. Naše spoznanje je, da so spretnosti, četudi največkrat obravnavane individualno, med seboj tesno povezane. Pridobivanje in nadgrajevanje ene vrste spretnosti s seboj prinaša krepitev drugih, zato so na vseh ravneh potrebne sinergije. Bolj poglobljeno razmišljanje o tem lahko preberete v spletnem dnevniku EPALE Spretnosti za življenje – večrazsežnostni izziv.

Najprej spretnosti, potem vse drugo?!

Velika pozornost, ki jo je z ELS pridobila problematika spretnosti, nosi tudi tveganje preozkega gledanja. Na to smo opozorili že v enem od prispevkov v rubriki ELS, kjer omenjamo publikacijo LinkedIn Economic Graph: Skills-First: Reimagining the Labour Market and Breaking Down Barriers.

Zdi se, da je EK, omenjeni direktorat za zaposlovanje, velik zagovornik pristopa skills-first. Njihova ekipa ELS je v februarju organizirala strokovno srečanje, na katerem so govorili o prednostih tega pristopa v gospodarstvu. Ponuja se sporočilo, da takole na hitro izobrazba v današnjem turbulentnem času ni toliko pomembna. Bolj relevantne so spretnosti (za delo), ki jih je mogoče pridobiti na kratkih, zelo ciljno usmerjenih usposabljanjih. Ta so neformalna ali celo priložnostna – mišljena so predvsem tista, ki so izkustveno pridobljena na delovnem mestu. Ali formalno izobraževanje v času velikih izzivov izgublja svoj primat?

Ne gre zgolj za zanemarjanje znanja, vrednot, odnosa do učenja. Gre tudi za ozko usmerjenost učenja in izobraževanja za delo. Zato je (spet?) čas, da vsi, ki gledamo in delujemo širše, sebi in drugim prikličemo v spomin vse štiri Delorsove stebre učenja ter dodamo nadaljnje tri razsežnosti/namene učenja: pridobitev znanja (in s tem razumevanja ustroja sveta), osebni razvoj in skupnostno sožitje.

Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS

Natanko pred tednom dni, 7. septembra, sem – sredi priprav na forume EPUO in drugih obveznosti – skočila na malteško konferenco, namenjeno osrednjemu dogodku ELS v tej otoški državi. V hudi časovni zagati sem se spraševala, kaj mi je bilo tega treba, toda konferenca pač ni bila hibridna, zelo zanimalo pa me je dvoje: vsebine in ustroj dogodka.

Pa naj se najprej pomudim pri slednjem. Naš tim na ACS kar naprej organizira male in velike dogodke. Pri tem se zanašamo na dolgoletne izkušnje (dobre in slabe), močno pa tudi na intuicijo. Smo pa tudi razvojno naravnani, zato je dobrodošlo izkusiti, kako se tega lotevajo drugi – podobni laiki na tem področju ali pa hudi profesionalci. Oboji združeni lahko naredimo največ in najbolje, se zdi. Tudi organizator, National Skills Council Malta, je za ta dogodek združil prizadevanja svojih osmih predanih sodelavcev s sodelavci agencij.

Skratka, skrajno natrpan program konference SkillScape Malta je obetal bogate vsebine, ki so bile razporejene v pet panelnih razprav z vplivnimi govorci. V 30 minutah in v dveh krogih se jih je zvrstilo po pet ali šest. Prva lekcija: preveč!

Že na začetku so nas pričakale videovsebine z močnimi sporočili, ki so dregnila, spodbudila razmišljanje in radovednost (spodaj je primer videa o prihodnosti dela). Druga lekcija: prodorna glasba, udarno slikovno ozadje, malo besed, a te udarne – odlično!

Štirje osrednji nagovori (keynote speech) pomembnih govorcev, izpeljani v različnih dolžinah (25, 30 ali 45 minut), so odprli nadvse pomembne vsebine, a vsi po vrsti ostali brez odziva publike. Tretja lekcija: bolje povezati oboje!

Proti koncu, ko smo bili zares že utrujeni od obilice izgovorjenih besed, je bilo na vrsti še 15 (!) 2-minutnih predstavitev primerov dobrih praks. Četudi so se vsi držali časovne omejitve – preveč oziroma ponovi prvo lekcijo!

Na koncu: predstavitev šestih utemeljenih priporočil nosilcem politike, vnaprej pripravljenih in večinoma dobro podprtih s celodnevnim dogajanjem. Četrta lekcija: odlično, vredno je narediti povzetek z izluščenimi poantami.

Peta lekcija: grafični zaris je še vedno aktualen in dejansko ponazarja pridelek (graphic harvest).

Zdaj pa še k vsebini, ki je močno spominjala na tisto, ki smo jo obravnavali junija na našem Andragoškem kolokviju, otvoritvenem dogodku ELS za Slovenijo. Tudi tukaj so se srečali nosilci različnih politik (izobraževanja, dela, inovacij, financ, trajnostnosti ipd.), gospodarstveniki, socialni partnerji, izvajalci in drugi. Besede so tekle o tretjem cilju ELS, ki zadeva uravnovešanje aspiracij posameznikov s potrebami trga dela, ter pristopu, ki daje prednost spretnostim pred znanjem, pridobljenem v formalnem izobraževanju (skills-first approach). Pozornost so namenili prihodnosti izobraževanja ter inovativnim didaktičnim pristopom pa tudi prihodnosti dela, učenju na delovnem mestu, zelenemu in digitalnemu prehodu.

Za konec smo prisluhnili predavanju o povezanosti čustev in učenja ter pritrdili predavateljici, ki se nam je pridružila na daljavo iz Missourija, ZDA: »Pozitivna čustva pritegnejo pozornost, nas motivirajo, podpirajo dolgoročni delovni spomin in usmerjajo naša dejanja. Zares zavzamemo se namreč le za stvari, ki se nas globoko dotaknejo.« Brez odgovorov pa smo ostali (vsaj tisti hip) glede dvojega: kako maksimirati pozitivna čustva (in se ne predajati negativnim) ter kako udeležence v izobraževanju pripraviti k večji zavzetosti.

Nastopi so bili spretno prepredeni z informacijami o prihodnosti dela in potrebnih spretnostih iz dveh virov: poročila Svetovnega ekonomskega foruma Prihodnost dela 2023 ter LinkedIn Economic Graph: Skills-First: Reimagining the Labour Market and Breaking Down Barriers. Morda vam kaj od tega pride prav za utemeljevanje vaših potez!?

Pa še spoznanje: prav je bilo, da sem šla in se obogatila v obeh oziroma več pogledih. V nekem trenutku sem tudi spoznala, da je izredno veliko število udeležencev (bilo jih je okrog 200) dejavno sodelovalo v programu – v taki ali drugačni vlogi. Udeležba je s tem pridobila pomen.

Čim več pristopov iz te zajetne košare spoznanj bomo prenesli v izvedbo LPoIO, ki bo 17. in 18. oktobra v Portorožu. O podrobnostih vas obvestimo in povabimo k prijavi kmalu. Za zdaj pa zgolj pobuda: razmislite, kako bi vi lahko čim bolj dejavno prispevali k našemu stanovskemu srečanju?

Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS