Projekt EPUO izvajamo že od novembra 2012, njegove osrednje vsebine pa opredeljujemo vsakih nekaj let. Na začetku (2013–2015) sta to bila razvoj koncepta ter implementacija Parade učenja – dneva učečih se skupnosti. Slednja je leta 2016 našla svoj vir v proračunskih sredstvih in je postala nepogrešljiv del TVU.

Vzporedno (2015, 2016 in 2017) smo razvijali strokovne dogodke EPUO, izvedene na lokalni ravni in sprva prilagojene potrebam vsakokratnega okolja. Sčasoma smo vsebine strokovnih dogodkov poenotili in se osredotočili na spodbujanje razvoja temeljnih zmožnosti in ključnih kompetenc odraslih. Na posvetovalnih dogodkih EPUO (2018 in 2019) smo obravnavali tedaj aktualne strokovne teme, na primer nastajanje novega Nacionalnega programa za izobraževanje odraslih.

Sledili so forumi EPUO. V letu 2021 so bili ubrani na šest aktualnih družbeno-ekonomskih izzivov, v letih 2022–2023 pa na osem vrst spretnosti za življenje. Na portalu Kam po znanje smo vzpostavili tematsko spletno podstran.

Omenjene osrednje teme so podpirale stalne dejavnosti EPUO, kot so e-bilten, videopublikacije, portal Poti izpopolnjevanja, različne vrste diseminacije (v e-Novičkah, na EPALE, spletni strani in družbenih omrežjih ACS). Udeleževali smo se številnih mednarodnih dogodkov in izpeljali nekaj študijskih obiskov.

Zgodba o prvih desetih letih uresničevanja EPUO je prikazana v videu, izdanem v letu 2021, ko je pod slovenskim predsedovanjem Svetu EU nastal novi EPUO. Bogata bera dejavnosti in dosežkov projekta je dokumentirana na spletni strani EPUO, ki jo urejamo v slovenskem in angleškem jeziku. Tam so na voljo tudi videoposnetki omenjenih dogodkov.

V obdobju 2024–2025 sta bili v ospredju dve temi – spretnosti ter inovativna učna okolja

Od 9. maja 2023 do 8. maja 2024 je na pobudo Evropske komisije zaživelo Evropsko leto spretnosti (ELS). ACS je postal nacionalni koordinator (NK) ELS, vzpostavili smo slovensko spletno stran. Povezovalno in spodbujevalno smo delovali na nacionalni in evropski ravni. Te naloge smo ves čas izvajali v okviru projekta EPUO, delno tudi TVU 2023, saj je 27. Andragoški kolokvij gostil slovenski otvoritveni dogodek ELS.

Organizirali smo dva foruma, posvečena izključno problematiki spretnosti in se zavzemali za celostni pristop. V času belgijskega predsedovanja Svetu EU smo prispevali k oblikovanju skupne izjave o ELS (Beyond the European Year of Skills: Maintaining the Momentum).

Prvi forum EPUO 2024–2025 z naslovom Spretnosti za vse/Skills for all je bil namenjen iztekajočemu se ELS. Izpeljan je bil 16. aprila v Hiši EU v Ljubljani in po spletu. Strokovni prispevki so med drugim zadevali raziskavo PIAAC, napovedovanje potreb trga dela in predstavitev Platforme trga dela. Predstavljena je bila prodorna kampanja Ozaveščanje za vseživljenjsko učenje. V zaključnem panelu z naslovom Spretnosti v sinergiji so se štirje udeleženci predstavili z odgovori na vprašanje, katera je njihova izrazito močna spretnost ter zakaj in kako so jo pridobili. Spregovorili smo o medsebojni povezanosti spretnosti in tem, kako se ta odraža v njihovih življenjih in pri delu. O dogodku smo objavili prispevek Prvi forum EPUO je navdušil.

Drugi forum EPUO 2024–2025 je bil izpeljan 26. februarja 2025 na ACS in po spletu. Pod naslovom Spretnosti za prihodnost – soočenja za sinergijo so se vidni strokovnjaki pogovarjali o prepletu tehničnih, mehkih in veščin za prilagodljivost, ki jih narekujeta hitro spreminjanje trga dela in tehnološki napredek. Naslovili smo tudi vprašanje, kako ob tem ohranjati in krepiti človeško bistvo ter delovati trajnostno. Skozi strokovna soočanja je forum EPUO osvetlil pomen vseživljenjskega učenja in sinergije med različnimi področji. Zaključek dogodka je poudaril intuicijo kot eno ključnih spretnosti prihodnosti. O tem smo objavili prispevek Spretnosti za prihodnost – soočenja za sinergijo.

Tretji forum EPUO 2024–2025 je bil izpeljan 19. junija v ljubljanskem Centru Rog in je imel dva vidika. Sprva je bil namenjen predstavitvi končnega evropskega poročila o ELS, ki pa je izšlo z veliko zamudo šele oktobra (Report on the implementation, results and overall assessment of the European Year of Skills). Na forumu smo to temo nadomestili s predavanjem predstavnice EK o aktualni pobudi Unija spretnosti, naslednici ELS in številnih drugih ukrepov Evropske komisije.

Na tretjem forumu EPUO je prevladala tema inovativna učna okolja

V družbi 9 tujih gostov iz 7 evropskih držav – Belgije, Češke, Estonije, Grčije, Latvije, Nemčije in Slovaške smo pod drobnogled vzeli nekaj primerov izvirnih učnih okolij iz slovenske in tuje prakse IO. Izhajali smo iz predpostavke, da táko okolje spodbuja aktivno in sodelovalno učenje, prilagojeno potrebam in interesom posameznika. Osrednji govorec je bil priznani izobraževalni futurist in snovalec učnih pristopov dr. Pieter Sprangers iz Belgije. Uvodoma je izpostavil pomen navdušenja kot izhodišča za učenje, v nadaljevanju pa zagovarjal pomen inovativnih učnih okolij in praks, kot je na primer nomadsko učenje. Več o forumu najdete v prispevku Forum EPUO o inovativnih učnih okoljih je bil ubran na aktualno temo.

Za to osrednjo temo projekta EPUO 2024–2025 smo razvili spletno podstran, poimenovano Inovativna učna okolja. Na njej je nanizanih dvanajst intervjujev s snovalci takih okolij, njihovimi nosilci in udeleženci. V videih so predstavljene zamisli, ki navdihnejo, morda tudi presenetijo, vsekakor pa spodbujajo k razmisleku, kaj vse je mogoče, ko se učimo drugače. Številne druge primere inovativnih učnih okolij smo posneli in predvajali že na forumih EPUO v obdobju 2021–2024; seznam je tukaj.

Vzajemno učenje o alternativnih učnih okoljih je obrodilo sadove

Na evropski ravni smo nacionalni koordinatorji iz 14 evropskih držav (Belgije - Flandrije, Cipra, Češke, Estonije, Irske, Islandije, Latvije, Madžarske, Nemčije, Nizozemske, Slovaške, Slovenije, Švedske in Turčije) sodelovali v t. i. Peer Learning Activity – dvoletni dejavnosti, ki je omogočala vzajemno učenje. Sestali smo se na osmih srečanjih po spletu in treh v živo. Zglede inovativnih učnih okolij smo spoznavali septembra 2024 na Madžarskem in oktobra 2025 na Slovaškem.

Skupaj smo izdali spletno publikacijo Innovative Learning Environments, ki jo je zavzeto uredila flandrijska koordinatorica Karine Nicolay in o tem objavila spletni dnevnik na EPALE.

Zbirki inovativnih pristopov iz vseh sodelujočih držav so v publikaciji dodani ukrepi na ravni evropske politike. Vključen je tudi povzetek strokovnega prispevka dr. Pietra Sprangersa na Tretjem forumu EPUO. Publikacija je odličen primer zavzetega mednarodnega sodelovanja s plemenitim namenom.

O vsem gornjem trenutno nastaja zaključno poročilo EPUO 2024–2025. Obenem se pripravljamo na osmo fazo uresničevanja EPUO, ki bo tudi v letih 2026–2027 prinesla veliko zanimivega in dobrega za skupnost IO.

Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS

Ob koncu novembra lani je EP potrdil novo EK, ki ji vnovič predseduje Ursula von der Leyen. Pričakovati je nadaljevanje določenih politik (npr. implementacijo Evropskega stebra socialnih pravic, ki postavlja izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje na prvo mesto) ter vpeljevanje novih. Usmeritve za slednje so se nakazovale že po evropskih volitvah junija 2024 in prej.

Junija je Evropski svet v svoji Strateški agendi za obdobje 2024–2029 določil temelje za oblikovanje političnega programa nove EK. Voditelji in voditeljice EU so v luči aktualnih izzivov opredelili tri prednostna področja:

• Svobodna in demokratična Evropa
• Močna in varna Evropa
• Uspešna in konkurenčna Evropa

Predsednica von der Leyen je na temelju te agende in razprav s političnimi skupinami EP določila sedem prednostnih nalog za nov mandat EK:

1. Novi načrt za trajnostno blaginjo in konkurenčnost Evrope
2. Nova doba evropske obrambe in varnosti
3. Podpora ljudem ter krepitev naših družb in socialnega modela
4. Ohranjanje kakovosti življenja
5. Zaščita naše demokracije in ohranjanje naših vrednot
6. Globalna Evropa
7. Skupno doseganje ciljev in priprava Unije na prihodnost

Naj spomnimo, da je von der Leyen oktobra 2022 spodbudila nedavno Evropsko leto spretnosti (maj 2023–maj 2024). Svoj novi mandat pa je začela z obljubo, da bo vzpostavljena Unija spretnosti (Union of Skills).

V svojem nagovoru je izpostavila tudi izobraževanje in usposabljanje odraslih ter vseživljenjsko učenje, vendar predvsem v navezi s trgom dela in mankom določenih spretnosti. Izpostavila je skrb za mala in srednje velika podjetja. Napovedala je večja vlaganja v pridobivanje in ohranjanje znanja ter spretnosti, priznavanje različnih vrst usposabljanja in tako doseženih spretnosti ter še večjo mobilnost delovne sile v Evropi. Največji pomen pri vsem tem je prisodila digitalnim spretnostim.

Von der Leyen je v duhu opisanega oblikovala pisma komisarjem in izvršnim podpredsednikom ter visokim predstavnikom kolegija EK in opredelila njihova poslanstva. Članica kolegija je tudi Romunka Roxana Mînzatu, pristojna za socialne pravice, spretnosti, kakovostna delovna mesta in pripravljenost.

Nove evropske usmeritve, naloge in ukrepi bodo brez dvoma vplivali tudi na IO. Kako? Poglede EAEA sta nam na spletnem sestanku članic EAEA v začetku decembra predstavili Gina Ebner in Raffaela Kirher ter opozorili na spodnji dve poročili.

Poročilo Enrica Lette

Nekdanji italijanski premier in zdajšnji predsednik Inštituta Jacques Delors, Enrico Letta, je po pooblastilu EK pripravil poročilo o prihodnosti enotnega trga Več kot trg (Much more than a market. Speed. Security. Solidarity. Empowering the Single Market to deliver a sustainable future and prosperity for all EU Citizens). Objavljeno je bilo 17. aprila 2024 in imelo močno vlogo pri oblikovanju političnih usmeritev novega mandata EK.

Letta v poročilu zagotavlja, da enotni trg ostaja temelj evropskega povezovanja in vrednot, vendar je zaradi perečih družbenoekonomskih izzivov potrebna nova strateška vizija. Omenja zlasti večji poudarek na vzpostavitvi enotnejšega pristopa na področju financ, energije in elektronskih komunikacij. Za doseganje trajnostne prihodnosti in blaginje za vse državljane EU predlaga, da se poleg dozdajšnjih štirih svoboščin v EU (prosti pretok ljudi, blaga, storitev in kapitala) vpelje še peto, in sicer prosti pretok znanja. Ta svoboščina temelji na spoznanju, da so ključni viri za prihodnjo konkurenčnost in napredek Evrope podatki, znanje in spretnosti.

Letta poudarja pomen raziskav, inovacij in izobraževanja ter zagovarja vzpostavitev centralizirane digitalne platforme znanja, t. i. European Knowledge Commons. Namen predlaganega je izkoristiti kolektivno inteligenco po vsej Evropi. Letta je tudi zagovornik upoštevanja socialne razsežnosti – pravičnosti in kohezije. Zato zatrjuje, da morajo od nove strategije imeti koristi vsi državljani EU. Ključno vlogo pripisuje digitalnim spretnostim, saj te lahko vsem omogočijo na znanju temelječo participacijo v druži in gospodarstvu.

Poročilo Maria Draghija

Nekdanji predsednik Evropske centralne banke in bivši predsednik italijanske vlade, Mario Draghi, je septembra lani EP predstavil poročilo o prihodnosti evropske konkurenčnosti (The future of European competitiveness – A competitiveness strategy for Europe). Poročilo in povezana besedila so objavljena tukaj.

Tudi v tem poročilu sta izpostavljena imperativ, da se Evropa odločno spopade s primanjkljajem znanja in spretnosti, ter ključni pomen digitalnih spretnosti. Tega že nagovarja pobuda Evropsko digitalno desetletje. Med drugim postavlja cilj, da do leta 2030 80 % delovno aktivnega prebivalstva pridobi vsaj temeljne digitalne spretnosti.

Poudarja tudi pomen temeljnih spretnosti za produktivnost in uspešno udeležbo na trgu dela. Razloge za neustrezne spretnosti združuje v pet kategorij: postopno razpadanje izobraževalnih sistemov, upadajoč delež delovno aktivnih, majhna mobilnost delovne sile, slabe delovne razmere ter – omejenost IO.

Draghi narekuje sistemu izobraževanja in usposabljanja, naj na vseh svojih ravneh na vključujoč način opremi državljane s kakovostnim znanjem in spretnostmi.

Za IO trdi, da je postalo izjemno pomembno, saj je treba znanja in spretnosti v času hitrih tehnoloških sprememb stalno in hitro nadgrajevati. To je pomembno tako na ravni posameznika, podjetja kot celotne evropske družbe. Toda IO še vedno ni ustrezno cenjeno in umeščeno v sistem izobraževanja in usposabljanja. Posledično je v mnogih državah in na ravni EU vključenost odraslih (pre)nizka, prizadevanja pa niso povezana s politikami trga dela.

Draghi je kritičen predvsem do načina financiranja, ne zgolj obsega razvoja spretnosti. Omenja več dejavnikov: neučinkovito koordinacijo financiranja (preko programa ESS+) in premajhen vpliv EK na relevantnost in kakovost financiranih projektov, slabo vključenost držav članic v druge pobude, kot je Pakt za spretnosti, ter težave pri doseganju določenih ciljnih skupin, ki izobraževanje in usposabljanje najbolj potrebujejo, na primer zaposleni v majhnih in srednje velikih podjetjih.

Zavzema se za veliko večjo učinkovitost pri upravljanju, implementaciji in evalvaciji političnih pobud za razvoj znanja in spretnosti. To bi terjalo odmik od trenutnih načinov, predvsem od mehke in omejene koordinacije, ter intenzivnejše vključevanje socialnih partnerjev in podjetij. Draghi poziva k premisleku o politiki zagotavljanja razvoja spretnosti. Ta naj postane strateška investicija za vzpostavitev t. i. Unije spretnosti, osredotočene na visokokakovostne spretnosti – ne glede na to, kje in kako so bile pridobljene.

Zanimiva in kritična Draghijeva sporočila so zelo dobrodošla za naše področje dela, še večji pomen pa bi jim lahko prisodili, če bi ne veljala predvsem za delovno aktivno prebivalstvo.

Aktiviral se je tudi del Evropskega parlamenta

V EP je bila 19. decembra 2024 potrjena medskupina Evropskega parlamenta za prihodnost izobraževanja in spretnosti za konkurenčno Evropo (Intergroup on the Future of Education and Skills for a Competitive Europe). Pobudniki in sovoditelji skupine so podpredsednik EP Victor Negrescu (S&D) ter poslanci Eleonora Meleti (EPP), Nela Riehl (Zeleni/EFA), in Brigitte van den Berg (Renew). Medskupina je v fazi oblikovanja, zato je zdaj čas, da pristopimo k slovenskim poslancem in jih navdušimo za sodelovanje, pri tem pa jim ponudimo strokovno podporo.

Medskupine EP so forumi za neformalne izmenjave pogledov različnih političnih skupin na posamezne teme. Vsako skupino sestavljajo predstavniki vsaj treh političnih skupin, namenjene so tudi stiku z državami članicami in civilno družbo.

"Medskupina za prihodnost izobraževanja bo podprla prizadevanja EP za vseživljenjsko učenje in razvoj posameznikovih zmožnosti. Prispevala bo h gradnji bolj vključujoče, inovativne, odporne, konkurenčne in v prihodnost zazrte Evrope, pripravljene za vodenje v hitro spreminjajočem se svetu," so zapisali kot svoje poslanstvo. Na celosten način bodo naslovili pereče izzive, kot so pomanjkanje učiteljev in izobraževalcev, do- in preusposabljanje za digitalni in zeleni prehod, upadanje temeljnih zmožnosti in pomanjkanje spretnosti v nekaterih sektorjih in druge.

O njihovem delu in dosežkih bomo v našem glasilu zagotovo še pisali.

Povzemimo na kratko vpliv aktualne evropske politike na IO v Evropi in Sloveniji

• Na politični ravni ni več dvoma o pomenu izobraževanja in usposabljanja odraslih, toda poudarek je na pridobivanju znanja in spretnosti za trg dela.
• Formalno izobraževanje odraslih ni dovolj, potrebna je kultura vseživljenjskega učenja, torej premislek o delovanju na vseh ravneh izobraževalnega sistema (life-long) in vseh politik, torej medsektorsko (life-wide).
• Med ciljnimi skupinami nove evropske politike spet/še naprej prednjači delovno prebivalstvo, ni starejših, ni ranljivih ciljnih skupin.
• Napovedovanje potrebnih znanj in spretnosti je izjemnega pomena, saj je treba vedeti, zakaj in katere so spretnosti prihodnosti.
• Zaposlovalce je treba v veliko večji meri ozavestiti in vključiti v snovanje in izvajanje izobraževanja in usposabljanja.
• Po drugi strani se mora izobraževalni sistem prilagoditi, zagotavljati znanje in spretnosti, ki so visoke kakovosti in usklajene s potrebami (trga dela); povečati mora tudi svojo prožnost prilagajanja aktualnim razmeram.
• Digitalne in zelene, celo temeljne spretnosti so prepoznane, medtem ko prečne spretnosti v ključnih dokumentih skorajda niso omenjane.
• Napovedano je zmanjšanje sredstev v programih ESS+ in Erasmus+ po letu 2027. Hkrati je izražen apel k premisleku in delovanju v smeri učinkovitejšega upravljanja in vrednotenja vlaganj – na evropski in nacionalni ravni ter niže.

Lahko smo objekt napovedanih sprememb (in če ne drugače, nas bodo dosegle preko projektov E+ in ESS+). Lahko pa smo proaktivni in postanemo subjekt novih gibanj. Le odločiti se je treba in zakorakati izzivom naproti.

Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS

Gotovo ste že zasledili besedno zvezo ELS 2023?!

Aktualna je od septembra lani, ko je predsednica EK Ursula von der Leyen v svojem govoru o stanju v Uniji 2022 pozvala k večjim, učinkovitejšim in bolj vključujočim naložbam v usposabljanje in izpopolnjevanje. Komisija je nato v skladu z njeno napovedjo 12. oktobra sprejela predlog o razglasitvi leta 2023 za evropsko leto spretnosti. To naj bi dalo nov zagon vseživljenjskemu učenju s ciljem, da se v celoti razvije in izkoristi potencial evropske delovne sile.

Za doseganje gornjih ciljev je EK predvidela sodelovanje z Evropskim parlamentom, državami članicami, socialnimi partnerji, javnimi in zasebnimi službami za zaposlovanje, gospodarskimi zbornicami, izvajalci izobraževanja in usposabljanja, posamezniki ter podjetji. Naj opozorimo: pobuda je – vsaj v osnutku sklepa – namenjena le aktivnemu prebivalstvu (delovno aktivnim, brezposelnim in neaktivnim odraslim).

Razvoj spretnosti bo Komisija spodbujala v navezi z že obstoječimi pobudami EU, kot so: Evropski program znanj in spretnosti, Pakt za znanja in spretnosti, strukturirani dialog o digitalnem izobraževanju in spretnostih, novi evropski program za inovacije, Evropska platforma za digitalne spretnosti in delovna mesta, Koalicija EU za digitalne spretnosti in delovna mesta in druge.

Naložbe v spretnosti pa bo podprla z obstoječimi finančnimi viri ter oblikami tehnične podpore EU. Sem štejejo sredstva Evropskega socialnega sklada plus (ESS+), Mehanizma za okrevanje in odpornost, programa Digitalna Evropa, programa Obzorje Evropa ter Erasmus+. Slednji s proračunom 26,2 milijarde evrov med drugim podpira osebni in poklicni razvoj učečih se, osebja in institucij v poklicnem izobraževanju in usposabljanju s financiranjem aktivnosti mobilnosti in partnerstev za sodelovanje po vsej Evropi.

Na voljo so še številni drugi mehanizmi, medtem ko posebnega vira za obeleževanje ELS ni.

Pobuda o ELS naj temelji na celostnem razumevanju spretnosti!

EAEA, zagovornik civilne družbe in 120 članov, izvajalcev IO po Evropi, se je na pobudo o ELS odzvalo z naklonjenostjo. Obenem opozarja na potrebo po upoštevanju dejstva, da sta življenje in delo medsebojno tesno prepletena. Spretnosti so zato potrebne za oba namena, med njimi pa pogosto ni jasne ločnice. Njihov razvoj, stalna nadgradnja in uporaba zadevajo dobrobit posameznika, skupnosti in družbe.

Gornji predlog sklepa o ELS je po mnenju EAEA preozek, vezan predvsem na trg dela. Menijo, da je poleg spretnosti za delo pozornost treba nameniti tudi tistim za osebni razvoj, demokratično državljanstvo, vključenost, trajnostno in digitalno preobrazbo in še bi lahko naštevali. V svoji izjavi se zavzemajo za upoštevanje prečnih in transformativnih spretnosti ter opozarjajo, da ima pri vsem tem ključno vlogo neformalno učenje in izobraževanje  odraslih.

Od oktobra do danes je osnutek sklepa o ELS doživel mnoge obravnave v platformah civilne družbe ter različnih telesih EK, zdaj pa počasi prehaja v sklepno fazo pogajanj. Objava končne različice sklepa je predvidena v prvi polovici maja, kar pomeni, da bo ELS preseglo koledarsko leto 2023 in se nadaljevalo do maja 2024.

Kako bomo udejanjali evropsko leto spretnosti?

Komisija je v osnutku sklepa o ELS predvidela organiziranje dogodkov (konferenc, forumov ...) in javnih kampanj ozaveščanja o pomenu spretnosti ter načinih njihove pridobitve. Oblikovane naj bi bile delovne skupine, ki bi spodbujale razprave in izmenjavo dobrih praks. Okrepil naj bi se dialog med zgoraj naštetimi deležniki. Predlagajo promoviranje programov izobraževanja in usposabljanja, finančnih spodbud in drugih podpornih mehanizmov. Mednje sodita tudi razvoj orodij za zbiranje podatkov o spretnostih ter orodij in instrumentov za večjo preglednost in lažje priznavanje kvalifikacij, tudi tistih, podeljenih zunaj EU.

Izvajanje sklepa o ELS bo za države članice EU zavezujoče, načini izvedbe pa bodo v pristojnosti posamezne države. Za več si oglejte spletno stran ELS.

Vas zanima, kako se bo na pobudo o ELS odzvala Slovenija?

Kaj (že obstoječega) bomo izpostavili, kaj izpeljali posebej za ELS? Katera zavezništva bomo sklenili, kakšen bo njihov potencial za naprej?

V posebni rubriki e-Novičk vas bomo sproti obveščali – ne le o prispevku ACS, temveč veliko širše. V tem trenutku svoje zamisli o sodelovanju v ELS snujemo številni javni zavodi in druge ustanove. Pod okriljem MDDSZ in v tesnem sodelovanju z MVI jih bomo zbrali in uskladili. Pri njihovem uresničevanju bomo moči združili z različnimi deležniki – od nacionalne do lokalne ravni, vse tja do posameznika.

Sklep o ELS predvideva tudi, da vsaka država imenuje svojega nacionalnega koordinatorja za ELS. Na pobudo MDDSZ sem bila za to vlogo nominirana avtorica članka. Od EK bomo na prvem sestanku mreže nacionalnih koordinatorjev kmalu dobili nadaljnje napotke.

Svoj prispevek vidim med drugim v vsestranskem obveščanju in ozaveščanju o ELS ter vsem, kar ta pobuda predstavlja in spodbuja. Bodite torej z nami – prejeli boste relevantne informacije, morda pa se povežemo tudi v praznovanju ELS na različnih prizoriščih po Sloveniji.

Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS

Ko je EK leta 2016 izdala Priporočilo PI – nove priložnosti za odrasle, je predvidela dve poročanji o njegovem uresničevanju. Prvo je sledilo že po dveh letih in tedaj je nastal dokument Implementation Report on Upskilling Pathways (februar 2019). V poročilu je Slovenija omenjena v skupini držav, v katerih je implementacija PI povezana z obstoječimi nacionalnimi strategijami in ukrepi. Ti se (večinoma) uresničujejo s projekti, sofinanciranimi iz ESS.

Drugo poročevalsko obdobje za PI se izteka letos in v ta namen EK izpeljuje več dejavnosti. Od 16. decembra lani teče javna razprava, v kateri lahko do 17. marca prispevamo svoje strokovne poglede. Vzporedno EK izpeljuje intervjuje s strokovnjaki, ki delujejo na ključnih področjih PI. To priložnost je dobila tudi mag. Tanja Vilič Klenovšek, v tujini prepoznana nosilka svetovalne dejavnosti v IO.

Naj spomnimo: pobuda PI zajema tri korake

Gre za ocenjevanje obstoječih spretnosti, oblikovanje prilagojene učne ponudbe ter vrednotenje in priznavanje učnih učinkov. Te korake pa spremljajo podporne dejavnosti, kot so svetovanje, terensko delo, strokovni razvoj izobraževalcev in podobno.

Preko PI naj bi odrasli dosegli minimalno raven bralne in računske pismenosti ter digitalnih spretnosti in/ali pridobili širši nabor kompetenc. Napredovali naj bi v smeri doseganja višje stopnje sekundarne izobrazbe oziroma njenega ekvivalenta (raven 3 ali 4 v EOK glede na nacionalne okoliščine).

Izčrpno strokovno stališče je nedavno oblikovala EAEA in v njem na petih področjih (financiranje, upravljanje, sodelovanje, vključenost in vrsta spretnosti) utemeljila, kaj je treba storiti za pospešeno uveljavljanje PI – ali pa že kar učenja in izobraževanja odraslih na splošno (saj se zdi, da je meja med obojim malodane zabrisana). Morda je ključno to, da s PI nagovarjamo predvsem odrasle z nizko izobrazbo oziroma neustreznimi spretnostmi, toda skozi prizmo vseživljenjskosti učenja bo slednje prej ali slej zadevalo slehernega odraslega.

V projektu EPUO smo vzpostavili e-portal Poti izpopolnjevanja

Tudi v projektu EPUO smo tej problematiki namenili pozornost in leta 2017 oblikovali e-portal PI.

Učinkovitost portala je seveda odvisna od informacij, ki jih objavimo. Zato vas vabimo, da se na njem predstavite s svojim primerom dobre prakse! E-portal PI bomo namreč posodabljali in nadgrajevali tudi v tekočem projektnem obdobju EPUO (2022–2023). Morda bomo z njegovimi vsebinami lahko prispevali tudi h kakovostnemu poročilu o udejanjanju PI v Sloveniji.

Je pa pobuda PI eden od ključnih sestavnih delov strateškega dokumenta v izobraževanju odraslih, tj. nEPUO 2021–2030. EK je zato pred kratkim (4. februarja) organizirala posvetovalni webinar nacionalnih koordinatorjev EPUO in predstavnikov evropskih zavodov za zaposlovanje. Želeli so izvedeti, kako teče implementacija PI v naših državah, kakšne rezultate dosegamo in s katerimi ovirami se srečujemo.

Predstavnikom EK smo povedali, da je v Sloveniji ta pobuda premalo znana, da je treba v večji meri ozaveščati ter doseči, da eno od pristojnih ministrstev prevzame odgovornost za njeno uresničevanje. Obenem je potrebna medresorska koordinacija, saj problematika zadeva več resorjev. Podprl nas je predstavnik Nemčije, kjer so izzivi enaki, podobno je še marsikje.

Spominjam se, da je konec leta 2016 ob izidu Priporočila PI v vrstah koordinatorjev EPUO nastopilo vprašanje, zakaj ni denarnega vira za uresničevanje te pobude. Tedaj je bilo jasno povedano, da viri so (npr. sredstva ESS, v zadnjem času Mehanizem za okrevanje in odpornost ter projekti E+, razpisani za uresničevanje PI). Denarja je pravzaprav ogromno, le povezavo med pobudo PI in viri je treba osvežiti in okrepiti!

Kaj menite o tem? Še enkrat vas pozivamo, da svoj pogled izrazite v javni razpravi – vsako mnenje šteje!

Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS

Aktualni projekt EPUO teče v letih 2020 in 2021. Konec januarja letos smo oddali vmesno poročilo, v katerem smo poročali o dosežkih pri nadgradnji portala Kam po znanje in oblikovanju sistematične komunikacijske strategije za njegovo popularizacijo. Z nadgradnjo nadaljujemo, rezultati bodo vidni v maju. V poročilu smo našteli mednarodne dogodke, ki smo se jih udeležili, ter izpostavili dogodek PLA na temo doseganja ranljivih ciljnih skupin. Ta bi se moral odviti v Sloveniji, pod okriljem 25. TVU, a smo ga žal gostili le prek spleta.

Načrtovane tri forume o prihodnosti učenja odraslih smo zaradi covida-19 prenesli v leto 2021. Prvega, o učenju in izobraževanju za vključujočo večkulturno družbo, smo v januarju že izpeljali. Če se izredno zanimivega tripartitnega dogodka, ustvarjenega v partnerstvu s Platformo SLOGA in Slovensko filantropijo, niste udeležili, si le oglejte zanimive predstavitve in pričevanja.

Novi EPUO – kaj, kdaj, kako …

Tako kot vse strategije na evropski in nacionalni ravni se je v letu 2020 iztekla tudi Resolucija Sveta o prenovljenem EPUO (2011). Dokument je (bil) ključnega pomena za IO, zato se upravičeno sprašujemo, kako naprej. Pri tem ima odločilno vlogo prav Slovenija, saj je sprejetje nove resolucije ena od prednostnih nalog v času našega PSEU v drugi polovici tega leta.

Delovna skupina na MIZŠ, v kateri sodelujemo tudi predstavniki ACS in CPI, pripravlja izhodiščni dokument za razpravo z evropskimi (24. marca) in nacionalnimi (15. aprila) deležniki. O novih vsebinah in nadaljevanju še vedno aktualnih izzivov smo razpravljali že v krogu nacionalnih koordinatorjev EPUO, v prihodnje pa bo za to še nekaj priložnosti. V začetku julija bo prvi osnutek resolucije o novem EPUO obravnavan na Odboru za izobraževanje pri EK, kar bo prvi formalni korak pod okriljem slovenskega predsedovanja. Skupni cilj vseh prizadevanj je sprejetje nove resolucije na novembrskem zasedanju sveta ministrov za izobraževanje.

Osnutek resolucije bi radi zastavili kar se da holistično in uravnovešeno (po štirih stebrih Delorsa et al.). Pri tem se seveda navezujemo na aktualne evropske dokumente, o katerih smo pisali ob koncu lanskega leta, v zadnjem času pa sta se jim pridružila še Resolucija Sveta o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše v obdobju 2021–2030 (26. 2. 2021) ter Akcijski načrt evropskega stebra socialnih pravic (4. 3. 2021). Slednji do leta 2030 narekuje kar 60-odstotno vključenost odraslih v izobraževanje in usposabljanje.

Toliko o dogajanju na ravni politike IO. Vzporedno bo (v praksi) že aprila objavljen nov razpis EACEA za uresničevanje EPUO v letih 2022–2023. Urnik in  okvirno vsebino razpisa je EK predstavila na letošnjem prvem srečanju nacionalnih koordinatorjev EPUO v začetku februarja. Finančni temelji za nadaljevaje tega že skoraj desetletnega procesa v državah članicah EU so postavljeni v novem programu Erasmus+.

Sodelovanje pri oblikovanju nove resolucije nam bo najverjetneje omogočalo, da bomo s prijavo na razpis že sledili najnovejšim trendom, obenem pa, tako kot ves ta čas, izhajali iz nacionalnih okoliščin in prioritet. O novostih vas bomo seveda obveščali.

Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS

Na sestanek nacionalnih koordinatorjev EPUO tokrat ni bilo treba (niti mogoče) potovati v Bruselj

Pred kratkim smo pisali o dogodku PLA, na katerem smo si  nacionalni koordinatorji procesa EPUO iz večine evropskih držav izmenjali poglede na delo s specifičnimi ciljnimi skupinami odraslih. Že tedaj smo se dogovorili za naš redni jesenski sestanek, na katerem bi nas poučili o aktualnih ukrepih na ravni EU. Zaradi covida-19 smo 15. oktobra kar prek platforme Zoom vsak s svojega konca kontinenta prisluhnili predstavnikom EK.

Chiara Riondino, nova vodja enote, pristojne za poklicno izobraževanje in usposabljanje, vajeništvo in izobraževanje odraslih pri Direktoratu EK za zaposlovanje, je predstavila (prenovljeni) Program znanj in spretnosti za Evropo (European Skills Agenda), ki obsega dvanajst ukrepov. Pojasnila je Evropski izobraževalni prostor (European Education Era), ki se prav tako razteza do 2025, posodobljen Akcijski načrt za digitalno izobraževanje (Digital Education Action Plan) ter širši politični kontekst, ki bo po letu 2020 vplival tudi na izobraževanje in učenje odraslih.

Omenjeni ukrepi temeljijo na Evropskem stebru socialnih pravic (European Pillar of Social Rights; 2018), katerega prvo od dvajsetih načel zagovarja pravico do kakovostnega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja za vse. 'Digitalno' in 'zeleno' sta magični besedi aktualne evropske politike, ki nadaljuje s pozivom k do- in prekvalifikaciji – še posebno odraslih z nizko izobrazbo in neustrezno usposobljenostjo. Ambiciozno zastavljen je tudi cilj na področju participacije: kar 50 % odraslih, starih med 25 in 64 let, naj bi bilo do leta 2025 vključenih v vseživljenjsko učenje (v 2016 je ta delež po Anketi o izobraževanju odraslih znašal 38 %). Digitalna kultura, ki jo vpeljuje novi akcijski načrt, bo vključujoča, poleg formalnega je prvič zaobjeto tudi neformalno in priložnostno učenje. Ukrepi so usmerjeni tudi ali predvsem v okrevanje po pandemiji covida-19.

Skratka, priporočila na evropski ravni so usmerjena v trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost. Na državah članicah pa je poteza, da na teh temeljih oblikujejo holistične nacionalne strategije spretnosti in jih uresničujejo uravnoteženo.

Evropski ukrepi so podprti z novim večletnim finančnim mehanizmom 2021–2027

Drugi predstavnik EK, David Kunst, je predstavil nove finančne vire: Proračun EU za okrevanje REACT-EU (EU Budget for Recovery REACT-EU), Evropski socialni sklad Plus (European Social Fund Plus), Mehanizem za okrevanje in odpornost (Recovery and Resilience Facility), Sklad za pravični prehod (Just Transition Fund), Instrument za tehnično podporo (Technical Support Instrument) ter Program Invest EU (Invest EU Programme).

Problematika do-in prekvalifikacije (zajeto v Priporočilu Sveta Poti izpopolnjevanja), ki je ključnega pomena tudi v procesu EPUO, ostaja med prioritetami in je umeščena predvsem v novi Mehanizem za okrevanje in odpornost. Ta bo zagotovil obsežno finančno podporo za reforme in naložbe, ki jih izvajajo države članice v skladu s priporočili vsakokratnega evropskega semestra. Tako naj bi ublažili gospodarski in socialni učinek pandemije, povečali trajnost in odpornost gospodarstev ter izboljšali njihovo pripravljenost na izzive, ki jih prinaša zeleni in digitalni prehod. Države članice bodo EK predložile nacionalne načrte za okrevanje in odpornost – prvi osnutek skupaj s predlogom svojega nacionalnega proračuna že oktobra letos.

Nova orodja za spodbujanje vseživljenjskega učenja

Kunst je predstavil tudi orodje 'individualni izobraževalni račun' (ukrep 9 Programa znanj spretnosti). Z njegovo pomočjo naj bi se povečala vključenost odraslih, saj ti prejmejo določeno kvoto denarja, namenjenega izobraževanju, vse pa je podprto s svetovanjem, vrednotenjem učnih izidov ter možnostjo koriščenja izobraževalnega dopusta. EK je naročila raziskavo obstoječih in potencialnih načinov uveljavljanja tega orodja, s katerim smo se pred mnogimi leti ukvarjali tudi v Sloveniji. Razvoju tega orodja se bodo posvetili v letu 2021 ter izpeljali javno obravnavo z državami članicami.

Program znanj in spretnosti vsebuje tudi akcijo za vpeljavo mikrokreditnih točk (micro-credentials) (ukrep 10). Ta se odziva na rastočo potrebo po kratkem, prožnem, pospešenem usposabljanju za lažje prilagajanje na nenehne spremembe na trgu dela ter povpraševanje po novih poklicih. Obenem naj bi akcija prispevala k večji dostopnosti vseživljenjskega učenja, podprla modularizacijo programov, prožen kurikulum ter različne poti izpopolnjevanja znanj in spretnosti. EK pospešeno razvija evropski pristop k vpeljavi mikrokreditnih točk. Ta bo vključeval evropske standarde za kakovost in transparentnost, omogočil vključitev mikrokreditnih točk v okvire kvalifikacij ter njihovo zbiranje in predstavitev v Europassu. Prenovljena platforma Europass (ukrep 11) je odslej na voljo v 29 jezikih, na njej pa je mogoče najti orodja in smernice za pisanje življenjepisov in spremnih dopisov ter druge informacije.

In kaj vse to pomeni za izobraževanje odraslih?

Vsi govorci, vključno z Martino Ní Cheallaigh, ki pri EK koordinira proces uresničevanja EPUO, so poudarjali, da izobraževanje odraslih ter vseživljenjskost učenja še nikoli nista bila tako izpostavljena in vseprisotna kot v aktualni evropski izobraževalni politiki. Resda je še naprej v ospredju vidik pridobivanja znanja in spretnosti za delo, vendar je dovolj nastavkov tudi za humanistične in trajnostne razsežnosti.

Osmi ukrep Programa znanj in spretnosti eksplicitno zadeva spretnosti za življenje. EK bo to akcijo dorekla proti koncu leta, bo pa to priložnost za podporo izobraževanju odraslih, tako mlajših kot starejših, na področjih, kot so medijska pismenost, državljanske kompetence ter finančna, okoljska in zdravstvena pismenost. Seveda ne gre 'spretnosti za delo' ločevati od teh 'za življenje', saj je oboje tesno prepleteno – tudi na to je treba stalno opozarjati.

Ob vsej tej naklonjenosti do vloge izobraževanja odraslih nam preostane le še to, da pomagamo zagotoviti enako naravnanost tudi na nacionalni ravni ter gornje ukrepe uresničujemo usklajeno in v sodelovalnem duhu. Zdaj res ni več dvoma – le složno bomo okrevali in okrepili svojo odpornost!

Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS

EAEA si prizadeva za nadaljevanje in prenovo EPUO

Na nedavnem online srečanju z nekaterimi članicami združenja je poudaril, da te strategije, ki se letos izteka, nikakor ne smemo izgubiti. V zadnjem času smo namreč iz pristojne enote pri EK dobivali sporočila, da se ne dogaja nič v zvezi s prenovo obstoječega dokumenta (2011), ki sicer temelji na programu Izobraževanje in usposabljanje 2020 (2009). Obnovitvi slednjega pa je bilo namenjenih precej posvetovalnih procesov že lani, zato se prenovljene različice najbrž lahko nadejamo kmalu. EK je prav tako že lani potrdila, da se bodo nadaljevala prizadevanja v okviru Poti izpopolnjevanja – nove priložnosti za odrasle (PI), in nekateri so mnenja, da je s tem za izobraževanje odraslih poskrbljeno. Pozabljajo pa, da je ta iniciativa ožje narave in je namenjena predvsem pridobivanju temeljnih in poklicnih spretnosti.

Obsežna zagovorniška akcija mora temeljiti na partnerstvu

Več o stališčih in predlogih EAEA, ki zadevajo nadaljevanje EPUO, si lahko preberete na njihovi spletni strani. Predvsem zagovarjajo potrebo po novi, močni strategiji, ki bi temeljila na prepoznanju izobraževanja odraslih kot samostojnega sektorja v sistemu izobraževanja in usposabljanja. Dokument naj bi še naprej pokrival vse vidike izobraževanja in učenja odraslih, s posebnim poudarkom na neformalnem izobraževanju in skupnostnem učenju. Že z dvema izdajama Manifesta o IO v Evropi (2016 in 2019; opozarjamo na slovenski izdaji, opremljeni z našimi zgodbami) smo namreč člani EAEA opozarjali, da je IO veliko več kot pridobivanje temeljnih in poklicnih spretnosti za delo. Vpliva na zdravje in življenje nasploh, dejavno državljanstvo, osebnostni razvoj in še marsikaj. Skratka, krepi in radosti!

Pri EAEA se zavedajo, in to je potrdil tudi omenjeni spletni sestanek, da brez usklajene akcije 'od spodaj navzgor', s pritiskom in vsebinskimi utemeljitvami držav članic, ne bodo dovolj prodorni. Pripravili so vzorčno pismo in komunikacijsko orodje za ozaveščanje različnih javnosti o pomenu EPUO. Na nas pa je, da vse to uporabimo in na ta način izrazimo, da nam je mar.

EPUO je prinesel veliko dobrega

Izboljšanje struktur izobraževanja odraslih in večja vključenost v IO sta po mnenju EAEA ključni pridobitvi, opozarjajo pa na neenako stopnjo implementacije v državah EU. Do neke mere o učinkih EPUO pričajo letna poročila EAEA 'Adult Education in Europe 2019 – A Civil Society View', še posebej zadnji dve. EK je lani izdala publikacijo Achievements under the Renewed European Agenda on Adult Learning, ki so jo za obdobje 2011–2018 pripravili skupaj z delovno skupino za IO. Zanimiva vsebina dokazuje, da je izobraževanje odraslih v teh letih postalo bolj prepoznavno, pridobilo je večjo pozornost odločevalcev, sistemi IO pa so se prožneje prilagajali nacionalnim in evropskim izzivom. Še konkretnejši so rezultati projektov nacionalnih koordinatorjev EPUO, ki so vsa ta leta prilagojeni nacionalnim izzivom in zato dejansko prispevajo k prelivanju evropske strategije v prakso IO držav članic – vse do posameznika. O slovenskih izvedbah projekta EPUO in njegovih rezultatih vas redno obveščamo, v marsikaj ste bili morda tudi sami vključeni. Nedavne objave v e-Novičkah (februar in marec 2020) ter spletnem dnevniku EPALE še vedno vabijo.

Nam nikakor ni vseeno, ali bo IO ohranilo svojo strategijo na evropski ravni ali ne. Zato podpiramo zagovorniško kampanjo EAEA in jo pomagamo udejanjati na različne načine. Prepričani smo, da nam bo uspelo!

Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS

V prejšnji izdaji smo vas obvestili o nadaljevanju projekta EPUO v obdobju 2020–2021. Te dni že snujemo njegov prvi forum o aktualni družbeno-ekonomski temi – migracijah in izzivih večkulturnosti. A preden se zapodimo v nove izzive, se še enkrat ozrimo na preteklo obdobje. Temu vsekakor botruje tudi dejstvo, da smo konec februarja oddali obsežno končno poročilo, v katerem se je pokazala vsa kompleksnost našega početja.

V projektni fazi 2017–2019 smo izpeljali vrsto dogodkov, pridelali mnogo video publikacij in izjav pomembnih deležnikov, vzpostavili e-portal Poti izpopolnjevanja, širili svoje dejavnosti in produkte prek različnih medijev ter jih povzeli v prenovljenem, spletnem e-biltenu EPUO.

Dodanih vrednosti je mnogo – nekatere smo/ste že izkusili, druge se ponujajo

E-portal Poti izpopolnjevanja dopolnjuje gornja prizadevanja s pregledom obstoječih nacionalnih ukrepov za dvigovanje znanj in spretnosti zaposlenih odraslih, ki imajo nizko izobrazbo in/ali neustrezne spretnosti. Na ta način predstavljamo, kako Slovenija uresničuje priporočilo Evropskega sveta PI. Na enem mestu zbrane razpise, ki so večinoma pretopljeni v projekte ESS z močnimi izvajalskimi konzorciji, smo dopolnili s primeri dobrih praks. Verjamemo, da je lahko e-portal primerno orodje za poročanje o implementaciji PI, ki ga bo med državami članicami leta 2021 izpeljala EK. V novem obdobju zato načrtujemo njegovo dopolnjevanje.

E-bilten EPUO je novo spletno glasilo, ki sledi naravnanosti e-Novičk ACS, iz slednjih se delno tudi napaja. Objavili smo biltena za leti 2018 in 2019 v slovenskem in angleškem jeziku. V prihodnje bomo izkoristili največjo prednost te zasnovanosti – bralce doma in v tujini bomo o napredku v projektu EPUO obveščali sproti (do zdaj enkrat letno).

Novo obdobje prinaša manj široko, a poglobljeno delo

Prej omenjenim nadgradnjam orodij in vsebin bomo dodali izvedbo šestih dogodkov, ubranih na teme Foruma o prihodnosti učenja, organiziranega 24. januarja 2019 v Bruslju: digitalizacija družbe, demografske spremembe (migracije in starajoča se družba), vključenost in državljanstvo, okoljski izzivi ter tehnološke spremembe in prihodnost dela. Predvidoma bomo prve tri forume realizirali v povezavi s skupnimi akcijami projekta TVU 2020, druge tri pa naslednje leto. Druga veja dejavnosti bo posvečena prenovi in nadgradnji portala Kam po znanje (pregled ponudbe izobraževanja odraslih v Sloveniji). Tretja pa bo namenjena vzpostavitvi sistematične komunikacijske strategije, s katero bomo naše rezultate čim bolj približali različnim končnim uporabnikom – nosilcem politike, izobraževalcem odraslih, učečim se.

V teh dneh pa že oblikujemo dogodek PLA, ki bo k nam privabil nacionalne koordinatorje EPUO iz večine evropskih držav. Omogočil nam bo vzajemno učenje na temo učinkovitih pristopov pri doseganju različnih (praviloma ranljivih) ciljnih skupin. Tudi ta dogodek bomo povezali s TVU in naše goste najprej povabili na njegovo nacionalno odprtje. Naslednjega dne pa bomo izpeljali bogato izmenjavo izkušenj in pogledov na omenjeno temo. Dogodek bo združen z letošnjim Andragoškim kolokvijem. A o tem že teče beseda v drugem članku.

Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS

Evropska strategija Izobraževanje in usposabljanje 2020 se izteka, že kar nekaj časa pa je v pripravi nova. V tem prelomnem obdobju projekt Uresničevanje EPUO (v Sloveniji smo ga zasnovali po svoje in ga poimenovali projekt EPUO) začenja novo dvoletno fazo. V skoraj vseh državah članicah bodisi nadaljujemo dejavnosti pretekle faze 2017–2019 ali pa se lotevamo novih podvigov. Kaj bo po letu 2021, se ne ve, a najverjetneje bo prišlo – morda celo v času slovenskega predsedovanja Svetu EU – do sprejetja prenovljenega EPUO oziroma nove evropske strategije IO. Ta bo zagotovo nastala pod vplivom prednostnih nalog, ki si jih je postavilo novo vodstvo EK. Zavzema se namreč za socialno, odgovorno in trajnostno naravnano Unijo.

»Spretnosti so ključne za prihodnost. Izobraževanje in usposabljanje je ključno za spretnosti.«

Z novostmi v evropski politiki s poudarkom na IO in VŽU nas je na sestanku nacionalnih koordinatorjev EPUO 4. in 5. februarja v Bruslju seznanila Dana Carmen Bachmann, vodja enote za poklicno izobraževanje in usposabljanje, vajeništvo in IO. V obrisih nam je predstavila nedavna Sporočila EK – decembrski Evropski zeleni dogovor ter januarsko Močna socialna Evropa za pravičen prehod. Iz njih izhaja, da je pridobivanje spretnosti še vedno prioriteta, da so Poti izpopolnjevanja s pre- in dokvalifikacijo še vedno aktualne, še naprej so prioritetna ciljna skupina odrasli z nizkimi ravnmi izobrazbe oziroma kvalifikacij … A čutiti je odločne zasuke – v družbo, ki stavi na vključenost, pravičnost, ohranjanje virov, solidarnost, večgeneracijskost in večkulturnost. V ospredje prihaja neformalno učenje, poudarek bo na učečih se skupnostih. Optimizem vzbujajoče in potrditev naše naravnanosti! Tudi kar zadeva vlaganja v izobraževanje – saj enako kot naš NPIO tudi zadnje omenjeno Sporočilo EK navaja, da so pre- in dokvalifikacije strošek, ki naj si ga delijo država/javni sektor, zaposlovalci in posameznik.

Pogled na doseženo je odskočna deska za delo v prihodnosti

Prenovljeni EPUO je bil sprejet leta 2011. Od tedaj je v evropskih sistemih IO prihajalo do znatnih sprememb, ki so zadevale upravljanje, prožnost in širši dostop, ponudbo in vključevanje ter kakovost izobraževanja odraslih. EK nam je predstavila publikacijo Achievements under the Renewed European Agenda on Adult Learning, ki so jo za obdobje 2011–2018 pripravili skupaj z delovno skupino za IO (slovenska predstavnica v njej je Ema Perme). Zanimiva vsebina dokazuje, da je izobraževanje odraslih v teh letih postalo bolj prepoznavno, pridobilo je večjo pozornost odločevalcev, sistemi IO pa so se prožneje prilagajali nacionalnim in evropskim izzivom. Pogled na doseženo je prinesel tudi napotek, da je treba po letu 2020 večjo pozornost posvetiti financiranju, koordinaciji, povezovanju z zaposlovalci ter profesionalnemu razvoju izobraževalcev odraslih ter izobraževalnih ustanov.

Medsebojno učenje potrjuje in navdihuje

V letu 2020 je EPALE dobil novo Centralno podporno službo, ki si je skupaj z EK zastavila zelo ambiciozne cilje, obenem pa obeta izboljšano funkcionalnost platforme in nekatere novosti. Tudi na tem področju nas torej čakajo novi skupni izzivi.

Druge teme, ki so napolnile dnevni red našega bruseljskega srečanja, so bile: predstavitev nove sheme finančne pomoči posameznikom in podjetjem InvestEU 2021–2027, napoved nove študije Eurydice o izobraževanju odraslih v Evropi (2021) ter predstavitve projektov, ki so se jih kolegi iz drugih držav lotili s pomočjo dodatnih virov (Erasmus+ KA3 Policy experimentation ali Structural Reform Support Services). Dobili smo tudi administrativne napotke za poročanje o prejšnji fazi in v aktualnem projektu EPUO. Z veseljem ugotavljamo, da EK poenostavlja administrativne postopke – posnemanja vredno!

O dejavnostih projekta EPUO v Sloveniji vas bomo redno obveščali, tudi v tem obdobju pa se veselimo priložnosti za njihovo izvedbo skupaj z vami.

Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS

Krovni cilj načrtovanih dejavnosti projekta EPUO je ozaveščanje o Priporočilu Sveta EU Poti izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle ter podpora njeni sistematični implementaciji. Dejavnosti četrte faze nacionalne koordinacije uresničevanja EPUO v Sloveniji so po eni strani izhajale iz dosežkov predhodnih faz, po drugi strani pa so se povezovale z najbolj aktualnim dogajanjem v politiki in stroki IO.

Ukvarjali smo se torej s spodbujanjem vključevanja nizko izobraženih/kvalificiranih odraslih v IO oziroma VŽU ter zagotavljanjem višjih ravni spretnosti (izobraževalno prikrajšanim) odraslim.

Pri organizaciji posvetovalnih dogodkov in dveh konferenc smo se povezali z drugimi resorji (zaposlovanjem, socialnimi zadevami, gospodarstvom) ter združenji in agencijami, povezanimi s projekti izobraževanja odraslih in s sredstvi ESS , saj so njihovi pogledi za analizo stanja in oblikovanje spoznanj ter nadaljnjih ukrepov izjemno pomembni.

Najširšo javnost smo ozaveščali z video in avdio posnetki zglednih primerov opredelitve obstoječih znanj in spretnosti, zagotavljanja prilagojene, prožne in kakovostne ponudbe učnih programov, ugotavljanja in priznavanja pridobljenih znanj in spretnosti, 'outreach' in svetovalne dejavnosti ter promocije izobraževanja odraslih. Objavili smo jih na e-portalu Poti izpolnjevanja, ki je del spletne strani EPUO. Tu je objavljena tudi končna različica podobe Poti izpopolnjevanja (logotip in tipični simboli), ki bodo dosledno uporabljeni v vseh gradivih za informiranje in ozaveščanje.
V svoje dejavnosti vključujemo deležnike s področja izobraževanja in usposabljanja (nosilce politike, strokovnjake, izvajalce izobraževanja odraslih ter učeče se), zaposlovanja in socialnih zadev ter drugih resorjev.

Med učečimi se izpostavljamo odrasle z nizko izobrazbo/kvalifikacijami oziroma spretnostmi. Klasične načine doseganja teh skupin prebivalstva (npr. osebne stike, lokalne radio in TV-objave) smo v tem obdobju povezali z inovativnimi pristopi, podprtimi z IKT (e-portal).
Za cilj smo si postavili večjo ozaveščenost deležnikov iz sveta politike in stroke o obstoječih in potencialnih pristopih k implementaciji Priporočila Poti izpopolnjevanja.
Sproti smo nadgrajevali angleško in slovensko spletno stran EPUO. Domačo in mednarodno javnost smo o dogodkih, programih in napredku redno obveščali v e-Novičkah ACS in njihovi angleški različici SIAE Newsletter. Za večjo ozaveščenost najširše javnosti smo uporabili spletna družbena omrežja (FB, Twitter).

Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS