Platforma EPALE je v petem letu svojega delovanja. Na nedavni letni evropski konferenci v Varšavi je predstavnik EK nanizal dosežene kazalnike ter cilje, ki so si jih postavili do leta 2021. Omejil se je predvsem na količinske vidike razvoja (število obiskovalcev, članov ter angažiranih uporabnikov). Na vprašanje, kako si predstavljajo vsebinski razvoj platforme, pa je odgovoril, da slednjega opredeljujemo uporabniki sami. Sama menim, da je to do neke mere morda res, brez dvoma pa je treba aktualne vsebine opredeljevati, izpostavljati in spodbujati izmenjave mnenj, kar je do zdaj teklo prek mesečnih tematik EPALE. Sicer bo namreč platformi mogoče očitati fragmentacijo, kar pogosto leti na izobraževanje odraslih kot celoto.

Datum in prizorišče: 24. in 25. september 2019, Laško

Glavna tema: uresničevanje Priporočila EK Poti izpopolnjevanja v različnih državah

Koordinatorja: ACS in CMEPIUS

Vabljeni deležniki: predstavniki MIZŠ, ACS, CMEPIUS organizacij za izobraževanje odraslih, gostje iz Hrvaške, Črne gore in Srbije – več kot 80 udeležencev

​S prepričanjem, da je treba orodja vedno tesno povezati z vsebinami, smo v državah jugovzhodne Evrope (Bosna in Hercegovina, Črna gora, Hrvaška, Slovenija in Srbija) zastavili naša redna letna srečanja podpornih službi in drugih deležnikov EPALE. Letošnja, četrta regijska konferenca EPALE je potekala 24. in 25. septembra v Laškem, s skupnimi močmi smo jo izpeljali sodelavci CMEPIUS in ACS. S tem smo nasledili hrvaško konferenco v Makarski (2016), bosansko-hercegovsko v Banja Luki (2017) ter črnogorsko lani v Budvi. V vseh treh primerih smo razmislek o orodju – platformi EPALE – nadgradili z aktualnimi vsebinami v IO. V prvem primeru je to bilo upravljanje organizacij za izobraževanje odraslih s poudarkom na uporabi orodij IKT v izobraževalnem procesu. V drugem primeru je bila v ospredju kakovosti v IO, v tretjem pa raziskovalna praksa. Slednje je bila priložnost, da regiji približamo rezultate merjenja spretnosti odraslih v Sloveniji (raziskava PIAAC). Na vseh teh srečanjih, tudi letos, smo EPALE povezali s procesom uresničevanja EPUO, saj naj bi prav slednji v državah članicah EU nagovarjal aktualne teme in spodbujal napredek.

Tokrat smo v ospredje postavili uresničevanje Priporočila Sveta EU Poti izpopolnjevanja

Priporočilo Poti izpopolnjevanja – nove priložnosti za odrasle (odslej Priporočilo PI) je v veliki meri nastalo kot odziv na neprijetne rezultate omenjene raziskave PIAAC. Ti so v večini evropskih držav, tudi v Sloveniji, opozorili na nizko raven spretnosti odraslih. Implementacija Priporočila PI naj bi odraslim z nizko izobrazbo in neustreznimi spretnostmi omogočila, da – na temelju primerne podpore in v treh korakih (ocenjevanje, učenje, priznavanje) – dosežejo minimalno raven bralne in računske pismenosti ter digitalnih spretnosti oziroma pridobijo širši nabor kompetenc. Po možnosti naj bi dosegli tudi višjo stopnjo izobrazbe oziroma njen ekvivalent (raven 3 ali 4 v EOK).

Gostom regijske konference EPALE smo namignili, da bi želeli od njih izvedeti, kakšen je pri njih status tega dokumenta, kako se lotevajo njegovega udejanjanja ter kakšni so načrti za prihodnost. Po drugi strani smo želeli stanje v naših državah soočiti z ugotovitvami poročila EK (Implementation Report on Upskilling Pathways), ki temelji na informacijah držav članic o (morebitnih) ukrepih, vpeljanih na nacionalni ravni.

Na konferenci se je pokazalo, da so tako Slovenija kot tudi Črna gora, Hrvaška in Srbija v skupini tistih držav EU, v katerih je implementacija Priporočil PI tesno povezana z obstoječimi nacionalnimi strategijami (pri nas npr. z Resolucijo o Nacionalnem programu izobraževanja odraslih – ReNPIO 2013–2020) ter predpisi in ukrepi, ki se (večinoma) uresničujejo s projekti, sofinanciranimi iz ESS. V Bosni in Hercegovini se te problematike še niso lotili, saj je njihov sistem izobraževanja odraslih zelo zapleten.

Poti izpopolnjevanja v Sloveniji

Slovenski pristop je predstavila mag. Katja Dovžak z MIZŠ, ki je orisala široko paleto projektov ESS in opozorila, da ti ukrepi upoštevajo rezultate PIAAC, določbe novega Zakona o izobraževanju odraslih in drugih pravnih podlag, pomembna pa so tudi demografska predvidevanja, cilji Strategije dolgožive družbe ter sorodni strateški dokumenti naše države. Zgovoren primer slovenske prakse nam je približal mag. Bojan Hajdinjak iz Javnega zavoda Cene Štupar. Avtorica članka pa sem predstavila novo orodje – e-portal Poti izpopolnjevanja, ki nastaja v projektu Uresničevanje Evropskega programa za učenje odraslih v Sloveniji (projekt EPUO).

Omenjeni e-portal je spletno zasnovano orodje, ki prinaša:

• aktualne informacije o politiki izobraževanja odraslih na evropski in nacionalni ravni, še posebej zanimive v času, ko se politika za novo desetletje šele oblikuje;
• predstavitev evropskih in nacionalnih podatkov, ki odražajo posamezne sestavne dele procesa PI (glej stranske menijske opcije na spletni strani PI);
• pregled obstoječih slovenskih ukrepov (projektov ESS) na enem mestu;
• diseminacijo primerov dobre prakse, ki izhajajo iz teh ukrepov, z namenom, da oblikujemo zbirko kvalitativnih in kvantitativnih rezultatov in učinkov za potrebe ozaveščanja doma in v tujini;
• informacije o tem, kaj vse je na voljo tej ciljni skupini odraslih (svetovanje, ustrezna učna ponudba in druge podporne dejavnosti);
• temeljne podatke in primere za poročanje Slovenije o uresničevanju Priporočila PI v letu 2021 (tako o vpeljanih ukrepih, ki so bili sicer predmet poročila iz leta 2018, kot tudi o učinkih na posamezne deležnike).

EPALE z zanimivimi pristopi približujemo uporabnikom

Seveda pa je bilo na konferenci kar nekaj časa namenjenega platformi sami. V omizju, ki ga je vodila predstavnica CMEPIUS, Ana Stanovnik Perčič, so predstavniki NPS iz regije poročali o svojih najuspešnejših pristopih k uveljavljanju EPALE. Uporabnike pridobivajo predvsem iz vrst izobraževalcev odraslih, saj ti lahko v platformi najdejo priložnosti za svoj profesionalni razvoj. Dobrodošli so tudi drugi: študentje in profesorji, ki iz platforme črpajo gradiva za pedagoški proces in prispevajo svoje izdelke, ter nosilci politike in drugi. Pri širjenju EPALE v nekaterih državah pomagajo t. i. ambasadorji EPALE, v Sloveniji pa pomembno vlogo odigrava ekspertna skupina. Dodana vrednost platforme je tudi možnost iskanja partnerjev za skupne projekte Erasmus+. V Sloveniji pa NPS izvaja tudi različna usposabljanja za pripravo zanimivih in privlačnih prispevkov, ki potem najdejo svoje mesto v platformi. Skratka, z različnimi dejavnostmi EPALE vsi v regiji prispevamo k razvoju in večji prepoznavnosti izobraževanja odraslih.

Za konec pa …

Konferenco smo zaokrožili z dvema praktičnima usposabljanjema. V skrivnosti oblikovanja podobe za raznolike poslovne priložnosti nas je uvajala predavateljica Lea Pisani. Za prepričljivo govorjenje in nastopanje s prvinami medkulturnega dialoga pa nas je navduševal predavatelj dr. Zdravko Zupančič. Obe vrsti spretnosti nam bosta prišli še kako prav.

Vsebine, predstavljene na konferenci, najdete na spletni strani dogodka, kjer so objavljeni tudi video posnetki.

Veliko več o konferenci pa lahko preberete v dveh blogih – prvi se v večji meri nanaša na EPALE, drugi pa na Poti izpopolnjevanja.

Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS