Gotovo ste že zasledili besedno zvezo ELS 2023?!
Aktualna je od septembra lani, ko je predsednica EK Ursula von der Leyen v svojem govoru o stanju v Uniji 2022 pozvala k večjim, učinkovitejšim in bolj vključujočim naložbam v usposabljanje in izpopolnjevanje. Komisija je nato v skladu z njeno napovedjo 12. oktobra sprejela predlog o razglasitvi leta 2023 za evropsko leto spretnosti. To naj bi dalo nov zagon vseživljenjskemu učenju s ciljem, da se v celoti razvije in izkoristi potencial evropske delovne sile.
Prav tako bo EK spodbujala usklajevanje spretnosti s potrebami trga dela ter želja in spretnosti posameznikov s priložnostmi na trgu dela, zlasti za zeleni in digitalni prehod in gospodarsko okrevanje. Poseben poudarek bo na vključevanju žensk in mladih ter oseb, ki niso zaposlene, se ne izobražujejo ali usposabljajo. Med cilji je tudi privabljanje ljudi iz tretjih držav, ki imajo spretnosti, ki jih EU potrebuje, med drugim s krepitvijo učnih možnosti in mobilnosti ter lajšanjem priznavanja kvalifikacij.
Vir: Spletna stran EK v Sloveniji
Za doseganje gornjih ciljev je EK predvidela sodelovanje z Evropskim parlamentom, državami članicami, socialnimi partnerji, javnimi in zasebnimi službami za zaposlovanje, gospodarskimi zbornicami, izvajalci izobraževanja in usposabljanja, posamezniki ter podjetji. Naj opozorimo: pobuda je – vsaj v osnutku sklepa – namenjena le aktivnemu prebivalstvu (delovno aktivnim, brezposelnim in neaktivnim odraslim).
Razvoj spretnosti bo Komisija spodbujala v navezi z že obstoječimi pobudami EU, kot so: Evropski program znanj in spretnosti, Pakt za znanja in spretnosti, strukturirani dialog o digitalnem izobraževanju in spretnostih, novi evropski program za inovacije, Evropska platforma za digitalne spretnosti in delovna mesta, Koalicija EU za digitalne spretnosti in delovna mesta in druge.
Naložbe v spretnosti pa bo podprla z obstoječimi finančnimi viri ter oblikami tehnične podpore EU. Sem štejejo sredstva Evropskega socialnega sklada plus (ESS+), Mehanizma za okrevanje in odpornost, programa Digitalna Evropa, programa Obzorje Evropa ter Erasmus+. Slednji s proračunom 26,2 milijarde evrov med drugim podpira osebni in poklicni razvoj učečih se, osebja in institucij v poklicnem izobraževanju in usposabljanju s financiranjem aktivnosti mobilnosti in partnerstev za sodelovanje po vsej Evropi.
Na voljo so še številni drugi mehanizmi, medtem ko posebnega vira za obeleževanje ELS ni.
Pobuda o ELS naj temelji na celostnem razumevanju spretnosti!
EAEA, zagovornik civilne družbe in 120 članov, izvajalcev IO po Evropi, se je na pobudo o ELS odzvalo z naklonjenostjo. Obenem opozarja na potrebo po upoštevanju dejstva, da sta življenje in delo medsebojno tesno prepletena. Spretnosti so zato potrebne za oba namena, med njimi pa pogosto ni jasne ločnice. Njihov razvoj, stalna nadgradnja in uporaba zadevajo dobrobit posameznika, skupnosti in družbe.
Gornji predlog sklepa o ELS je po mnenju EAEA preozek, vezan predvsem na trg dela. Menijo, da je poleg spretnosti za delo pozornost treba nameniti tudi tistim za osebni razvoj, demokratično državljanstvo, vključenost, trajnostno in digitalno preobrazbo in še bi lahko naštevali. V svoji izjavi se zavzemajo za upoštevanje prečnih in transformativnih spretnosti ter opozarjajo, da ima pri vsem tem ključno vlogo neformalno učenje in izobraževanje odraslih.
Od oktobra do danes je osnutek sklepa o ELS doživel mnoge obravnave v platformah civilne družbe ter različnih telesih EK, zdaj pa počasi prehaja v sklepno fazo pogajanj. Objava končne različice sklepa je predvidena v prvi polovici maja, kar pomeni, da bo ELS preseglo koledarsko leto 2023 in se nadaljevalo do maja 2024.
Kako bomo udejanjali evropsko leto spretnosti?
Komisija je v osnutku sklepa o ELS predvidela organiziranje dogodkov (konferenc, forumov …) in javnih kampanj ozaveščanja o pomenu spretnosti ter načinih njihove pridobitve. Oblikovane naj bi bile delovne skupine, ki bi spodbujale razprave in izmenjavo dobrih praks. Okrepil naj bi se dialog med zgoraj naštetimi deležniki. Predlagajo promoviranje programov izobraževanja in usposabljanja, finančnih spodbud in drugih podpornih mehanizmov. Mednje sodita tudi razvoj orodij za zbiranje podatkov o spretnostih ter orodij in instrumentov za večjo preglednost in lažje priznavanje kvalifikacij, tudi tistih, podeljenih zunaj EU.
Izvajanje sklepa o ELS bo za države članice EU zavezujoče, načini izvedbe pa bodo v pristojnosti posamezne države. Za več si oglejte spletno stran ELS.
Vas zanima, kako se bo na pobudo o ELS odzvala Slovenija?
Kaj (že obstoječega) bomo izpostavili, kaj izpeljali posebej za ELS? Katera zavezništva bomo sklenili, kakšen bo njihov potencial za naprej?
V posebni rubriki e-Novičk vas bomo sproti obveščali – ne le o prispevku ACS, temveč veliko širše. V tem trenutku svoje zamisli o sodelovanju v ELS snujemo številni javni zavodi in druge ustanove. Pod okriljem MDDSZ in v tesnem sodelovanju z MVI jih bomo zbrali in uskladili. Pri njihovem uresničevanju bomo moči združili z različnimi deležniki – od nacionalne do lokalne ravni, vse tja do posameznika.
Sklep o ELS predvideva tudi, da vsaka država imenuje svojega nacionalnega koordinatorja za ELS. Na pobudo MDDSZ sem bila za to vlogo nominirana avtorica članka. Od EK bomo na prvem sestanku mreže nacionalnih koordinatorjev kmalu dobili nadaljnje napotke.
Svoj prispevek vidim med drugim v vsestranskem obveščanju in ozaveščanju o ELS ter vsem, kar ta pobuda predstavlja in spodbuja. Bodite torej z nami – prejeli boste relevantne informacije, morda pa se povežemo tudi v praznovanju ELS na različnih prizoriščih po Sloveniji.
Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS