Dogodek, ki je nekoliko spominjal na lanski Prvi evropski vrh o izobraževanju (glej o tem članek), je bil v Bruslju organiziran 24. januarja letos, na prvi Mednarodni dan izobraževanja. Slednjega je decembra lani razglasila Generalna skupščina Združenih narodov kot priznanje pomenu izobraževanja ter v podporo uresničevanju Ciljev trajnostnega razvoja (Agenda 2030). Četrti od 17 ciljev namreč zadeva kakovostno izobraževanje in vseživljenjsko učenje za vse.
Tokratni Forum o prihodnosti učenja (odslej Forum) pa je sestavni del posvetovalnega procesa EK v prelomnem času, ko se izteka program Izobraževanje in usposabljanje 2020. Komisija zdaj skupaj z državami članicami in izbranimi strokovnjaki skuša opredeliti:
- najpomembnejše družbene trende ter mogoče načine odzivanja nanje z evropskim sodelovanjem na področju izobraževanja ter
- strateške cilje tega evropskega sodelovanja do leta 2030 in prednostna področja.
Pomemben deležnik v tem procesu je tudi t. i. Panel. Ta 18-članska zasedba, v kateri je tudi Slovenka, dr. Eva Klemenčič s PI, je od oktobra 2018 do januarja 2019 razmišljala ter za Forum pripravila pisna gradiva o šestih temah: digitalizaciji družbe, demografskih spremembah, vključenosti in državljanstvu, okoljskih izzivih, tehnoloških spremembah in prihodnosti dela, vlaganjih, reformah in upravljanju.
O vsem tem je tekla beseda v plenarnem delu foruma in delovnih skupinah – vse z namenom, da stališča Panela podkrepimo oziroma osvetlimo iz dodatnih zornih kotov.
O digitalni preobrazbi družbe podrobneje pišem v spletnem dnevniku EPALE. Na tem mestu ponavljam le temeljno ugotovitev, da naj bo razvoj digitalnih spretnosti strateška prioriteta izobraževanja (tudi) v novem desetletju. VŽU in IO pa bosta ključni oprodi tem prizadevanjem. V nadaljevanju navajam kratke povzetke stališč o ostalih petih temah/trendih.
Za večjo socialno vključenost in dejavno državljanstvo v prihodnosti je pomemben enakopraven dostop do visokokakovostnega izobraževalnega sistema, ki spodbuja spoštovanje tako skupnih vrednot kot razlik. Izobraževalci lahko pri tem odigrajo vodilno vlogo, vendar v tesnem sodelovanju s starši, z udeleženci izobraževanja ter drugimi deležniki. Povezovanje, holističen in odprt pristop sta ključ do oblikovanja vključujočih skupnosti, šole (in druga učna središča) pa pri tem lahko odigrajo pomembno vlogo.
Na prihodnost dela poleg tehnoloških sprememb vplivajo tudi prej omenjeni demografski trendi. Potrebne so nove spretnosti, ključno je tudi njihovo stalno nadgrajevanje, slednje pa pomeni, da se učni proces odvija vse življenje in da je treba izobraževanje odraslih ustrezno podpreti. Napovedovanje novih spretnosti in znanj je odločilno, a razvijanje podjetniškega duha in večje ustvarjalnosti ostaja trajen izziv. Sodelovanje deležnikov – izobraževalcev, zaposlovalcev, socialnih partnerjev … – je zanesljiv ključ do uspeha. Vsi naj bodo del nekakšnega ekosistema, ki temelji na povezovanju in prožnosti. Otroke pa naj se že v najzgodnejšem obdobju vzgaja v duhu vseživljenjskosti učenja.
Vlaganja, reforme in upravljanje – vse za višjo kakovost in pravičnost izobraževalnega sistema! Kakovost temelji na učiteljih in drugih izobraževalcih, zato je treba vlagati v njihov stalni profesionalni razvoj. Ta jih bo namreč krepil za nove vloge v okoliščinah, omenjenih pri prejšnjih izzivih. Ti prinašajo novo strukturo udeležencev ter odpirajo priložnosti za drugačna partnerstva z okoljem. Modeli upravljanja naj podprejo potrebne spremembe. Prožnost naj bo vodilo pri oblikovanju reform, saj prihodnost vsebuje nemalo neznank, vezanih na razvoj tehnologije, inovativne pristope k financiranju, potrebe po prikrojevanju izobraževalnih modelov globalnim in lokalnim okoliščinam ter druge izzive.
Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS