Tega so se zavedali že ustanovitelji in snovalci Andragoškega centra Slovenije (ACS), saj so v Odloku o ustanovitvi ACS (UL RS št. 18/91) med ključne naloge uvrstili tudi razvoj in vzdrževanje informacijskega sistema za potrebe izobraževanja odraslih. Ta sistem smo desetletja po najboljših močeh in v skladu z razpoložljivimi sredstvi razvijali in dopolnjevali. Njegove pojavne oblike so sledile razvoju sodobnih tehnologij in so segale od fasciklov in knjig do ploščkov in nazadnje – spletnega portala.
Portal Pregled izobraževanja odraslih, poimenovali smo ga Kam po znanje, je namenjen obveščanju o konkretnih učnih priložnostih in ozaveščanju o pomenu učenja. Obenem podpira svetovalno in raziskovalno dejavnost v izobraževanju odraslih (IO), je zanimiv za medije pa tudi nosilce odločanja. Slednjim je na voljo tudi vsakoletna analiza izobraževalne ponudbe za odrasle, ki pokaže, v katerih regijah je priložnosti dovolj in kje jih primanjkuje. Pokaže tudi, katere vsebine so najbolj aktualne ter opozarja na izzive.
V zadnjih letih portal predstavlja okrog 370 izvajalcev formalnega ter neformalnega učenja in izobraževanja odraslih. Ti ponujajo okrog 4.000 izobraževalnih programov in drugih oblik učenja. Enostavni in napredni iskalnik omogočata najširši javnosti dostop do temeljnih podatkov o obojem. Dodane so mnoge druge pomembne informacije, tudi povezave na sorodne ali komplementarne platforme. V ozadju relativno privlačnega in bogatega vmesnika pa so obsežne relacijske baze podatkov, lahko bi jih poimenovali – registri.
Kakovost informacijskega sistema za IO je večen izziv
Kakovost vsakega informacijskega sistema (IS), tudi portala Kam po znanje, je odvisna od številnih dejavnikov, med njimi tudi od zanesljivosti in ažurnosti podatkov. Pri tem smo precej odvisni od sodelovanja izvajalcev IO. Prav oni namreč vnašajo svoje podatke in jih letno posodabljajo. ACS pa ta proces tehnološko in vsebinsko podpira, spodbuja, usklajuje in zbrane podatke uporablja ter jih posreduje v različne namene. V zadnjem letu so tukaj vodeni podatki pridobili nov pomen in pojavno okolje na platformi Lahko.si v okviru projekta Ozaveščanje za vseživljenjsko učenje.
Popolnost informacij je prav tako bistvena, hkrati pa najranljivejša točka tega IS. Sistemsko gledano je portal namreč ogledalo razdrobljenosti IO – še posebno njegovega neformalnega in priložnostnega dela. Ponudnikov je v resnici namreč veliko, veliko več kot 370, a mnogih ne poznamo, niti oni ne vedo za to priložnost brezplačne samopromocije. Morda se niti ne zavedajo, da je tisto, kar počnejo, učenje in izobraževanje odraslih. Slednje velja predvsem za dejavnosti, ki niso neposredno povezane s sektorjem izobraževanja.
Nepopolnost podatkov se pokaže tudi na ravni posameznega programa. Pogosto manjkajo termini, cene in še kaj, kar bi kdo želel izvedeti za informirano odločanje o svoji potencialni vključitvi v neko učno dejavnost.
Je torej dovolj pobarati Google ali se posvetovati z UI?
Na to vprašanje iz številnih razlogov, ki presegajo domet tega prispevka, seveda ne moremo odgovoriti pritrdilno. Na portal Kam po znanje smo ponosni, vemo, da smo ena redkih držav, ki ima podatke o IO zbrane na nacionalni ravni.
Dodatni razlog ZA vlaganje v portal in njegovo uporabo pa se je pojavil v zadnjem času. Zanesljiv(ejši) IS, zgrajen na temelju povezljivih registrov, bi namreč lahko podprl uvajanje aktualnih političnih ukrepov, kot so na primer individualni učni računi, mikrodokazila in morda še kaj. V ta namen bi bilo treba povezati več obstoječih IS in nekatere registre razviti na novo. Vzpostaviti pa bi bilo treba vmesnik, ki bi uporabnika, (potencialnega) učečega se, zanesljivo in večplastno usmerjal pri njegovih odločitvah za učenje in kariero.
Tega izziva so se lotili s projektom RALExILA
Pred leti nas je Evropsko združenje za izobraževanje odraslih (EAEA) povabilo k sodelovanju v projektu, ki bi temeljil na pregledu izvajalcev in programov IO ter zagotavljanju kakovosti teh podatkov. Ponudbo smo zavrnili zaradi prezasedenosti človeških virov. Zavedali smo se tudi zgoraj omenjenih pomanjkljivosti, ki jih z razpoložljivimi denarnimi viri ne moremo odpraviti.
Medtem je projekt, poimenovali so ga RALExILA, v letu 2023 zaživel in se bo marca 2026 iztekel. Kot lahko preberemo na projektni spletni strani, je cilj prizadevanj razviti in uvesti model integriranega informacijskega sistema nacionalnih registrov o učenju in izobraževanju odraslih (ALE – Adult Learning and Education) za podporo pri izvajanju individualnih učnih računov (ILA – Individual Learning Accounts).
Metodologija projekta temelji na načelih interoperabilnosti, dostopnosti in vključenosti. Model RALExILA vključuje t. i. mehki okvir (vključno z mehanizmi zagotavljanja kakovosti in upravljanja sistema ALE) ter t. i. trdi okvir (informacijski model in smernice za njegovo izvajanje). Informacijski model daje prednost sodelovalnemu pristopu k načrtovanju, s poudarkom na dostopnosti in uporabniški izkušnji. Obravnava tudi pogoste izzive, kot so vključevanje meril zagotavljanja kakovosti, trajnost ter zagotavljanje inovativnega in učinkovitega usmerjanja uporabnikov.
Poleg EAEA so partnerske ustanove KIC – Knowledge Innovation Center, Malta, AUC – English University College Algebra, Hrvaška, AIVD SR – Asociácia Inštitúcií Vzdelávania Dospelých v Slovenskej Republike, Slovaška ter CARDET – Center for the Advancement of Research & Development in Educational Technology, Ciper. Sodelujejo tudi drugi, na primer Platforma za vseživljenjsko učenje (Lifelong Learning Platform).
Posredno smo v RALExILA vendarle vstopili
V zadovoljstvo nam je, da so nas projektni partnerji prepoznali kot državo, ki ima dragocene izkušnje in delujoč, četudi nepopoln nacionalni portal/register. K sodelovanju so nas povabili ob različnih priložnostih.
Vključeni smo bili v analizo obstoječih virov (desk-research), ki je poleg partnerskih držav (Ciper, Hrvaško, Malto in Slovaško) zajemal še šest drugih (Finsko, Francijo, Irsko, Nizozemsko, Portugalsko in Slovenijo). Vsaka država ima seveda svoj specifični sistem IO, odvisen od njenega družbeno-političnega, gospodarskega in kulturnega konteksta. Namen tega dela projekta je bil preučiti stanje, strukturo in učinkovitost sistemov IO ter individualnih izobraževalnih računov v posamezni državi. To je vključevalo analizo upravljavskih okvirov, mehanizmov zagotavljanja kakovosti in podatkovnih modelov z namenom prepoznavanja vrzeli ter priložnosti za izboljšave. Rezultat teh dejavnosti je obsežno poročilo, naslovljeno “Report on framework, content and needs analysis for the implementation of national registries for ALE in Europe”.
Svoje strokovne vidike smo predstavili na dveh mednarodnih webinarjih, in sicer Connecting the Dots: ALE Registries and Individual Learning Accounts 16. septembra 2025 v organizaciji EAEA, ter Quality, Interoperability & Inclusion in Adult Learning: Rethinking Provider Assurance in Digital Ecosystems 18. decembra 2025 v organizaciji platforme EDEH.
Povabili so nas tudi k povezovanju sklepnega panela zaključne konference z naslovom One Europe, Many Learners: toward an integrated ALE ecosystem in Europe 3. decembra 2025 v Bruslju. Na dogodku se je zbralo več kot 80 strokovnjakov s področja IO, informacijskih sistemov ter zagotavljanja kakovosti v izobraževanju. Med njimi so bili tudi predstavniki Evropske komisije, OECD, CEDEFOP, Platforme za vseživljenjsko učenje, javnih organov na nacionalni in regionalni ravni, evropskih mrež s področja izobraževanja in kakovosti ter akademske sfere.
Trem poglobljenim prispevkom o izobraževalnih učnih računih in instrumentih za uveljavitev ukrepov so sledile delavnice o zagotavljanju kakovosti, informacijskih sistemih ter upravljanju in skladnosti politik. V sklepnem panelu so sodelujoči vidni strokovnjaki predstavili ugotovitve udeležencev pa tudi svoje strokovne in osebne poglede. Avtorica članka sem imela priložnost spregovoriti o slovenskih izkušnjah na teh področjih. Izpostavila sem, da je projekt RALExILA brez dvoma odlična odskočna deska za nadaljnje delo na omenjenih treh področjih. Zanj pa je med drugim treba zagotoviti:
- močno zavezanost na več ravneh oziroma pri različnih deležnikih – od nosilcev politike, preko stroke in prakse IO, nosilcev IT rešitev pa vse do učečih se, ki so jim rezultati teh prizadevanj prvenstveno namenjeni;
- stabilno financiranje teh podvigov, ki naj ne bodo zgolj projektno zasnovani, temveč naj imajo ali pridobijo svoje trajno mesto v proračunskih sredstvih;
- koordinatorja teh podvigov oziroma posrednika med stroko, prakso in nosilci politike – pri tem se pokaže pomen ustanove, kakršen je ACS.
Vsebina celodnevnega dogodka je poglobljeno predstavljena v članku Viole Pinzi iz EAEA.
Naše sodelovanje v projektu RALExILA se bo nadaljevalo v letošnjem letu, ko bo v okviru projekta EPUO 2026–2027 izvedeno pilotno testiranje modela RALExILA.
Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS