Najbrž ni naključje, da je bil nedavni Forum o prihodnosti učenja organiziran 24. januarja – na prvi Mednarodni dan izobraževanja. Slednjega je decembra lani razglasila Generalna skupščina Združenih narodov kot priznanje pomenu izobraževanja za svetovni družbeni, ekonomski in okoljski razvoj ter v podporo uresničevanju Ciljev trajnostnega razvoja (Agenda 2030). Četrti od 17 ciljev Agende namreč spodbuja zagotavljanje kakovostnega izobraževanja in vseživljenjskega učenja za vse.
Forum o prihodnosti učenja pa je del posvetovalnega procesa Evropske komisije (EK), ki teče v prelomnem času iztekanja obstoječega programa Izobraževanje in usposabljanje 2020 ter oblikovanja strateškega okvira za novo desetletje. Pomemben deležnik v tem procesu je tudi t.i. Panel evropskih strokovnjakov s področja izobraževanja in usposabljanja (odslej Panel). Ta 18-članska zasedba, v katero se je prek razpisa uvrstila tudi Slovenka, dr. Eva Klemenčič iz Pedagoškega inštituta, je od oktobra 2018 do januarja 2019 razmišljala o šestih temah. Preučili so demografske spremembe, vključenost in državljanstvo, okoljske izzive, vlaganja, reforme in upravljanje, tehnološke spremembe in prihodnost dela ter digitalizacijo družbe. Za vsako temo so oblikovali stališča o dveh vprašanjih:
- Kateri najpomembnejši družbeni trendi bodo na daljši rok vplivali na izobraževanje in kako naj bi se evropsko sodelovanje na tem področju nanje čim bolje odzvalo?
- Kateri naj bodo strateški cilji evropskega sodelovanja v izobraževanju in usposabljanju do leta 2030 in katera naj bodo prednostna področja?
Panel je za Forum pripravil tematske dokumente in predstavitve, na teh temeljih pa so potem tekle razprave v delovnih skupinah in ožjih panelih v plenarnem delu Foruma. V nadaljevanju se bom osredotočila na temo digitalizacija družbe, nekoliko več o nadaljnjih petih temah pa lahko preberete v članku v e-Novičkah ACS z naslovom O družbenih trendih in učenju v naslednjem desetletju(link is external).
Digitalna preobrazba družbe je večplasten pojav
Dostop do digitalnih tehnologij ter njihova vešča raba sta predpogoj za uspeh na trgu dela, nadaljevalno izobraževanje in usposabljanje, uporabljanje e-storitev v zdravstvu, javni upravi in trgovini, za prostočasno udejstvovanje, iskanje ter predelavo informacij in podobno. Če je bil za digitalno izključenost v devetdesetih letih razlog pomanjkljiv dostop do tehnologije, v sodobni družbi ni več tako. Zdaj so za vključenost v digitalni svet najpomembnejše digitalne spretnosti. Te sodijo med temeljne spretnosti, pa vendar raziskave kažejo, da jih kar 43 % Evropejcev nima. Slednje velja tudi za mlajše generacije, ki s temi tehnologijami odraščajo, vendar jih uporabljajo le v določene, predvsem družabne namene.
Na Forumu smo zaključili, da je digitalne spretnosti vsekakor treba razvijati vse življenje in na vseh vsebinskih področjih, zato bi morala digitalizacija pokrivati formalno, neformalno in priložnostno učenje ter splošno in poklicno izobraževanje in usposabljanje. Vključene bi morale biti ciljne skupine vseh starosti, še posebej starejši in drugi marginalizirani, zato da bi bil digitalni razkorak čim manjši.
Digitalizacija prilagaja učni proces posamezniku in podpira interaktivnost
Raziskave kažejo, da so učinki sodobne tehnologije na poučevanje in učenje raznovrstni, odvisni od številnih dejavnikov, katerih vplive je težko razmejiti. To prinaša velik izziv za učitelje in druge izobraževalce, saj morajo tudi oni razviti svoje digitalne spretnosti, zato da bo uporaba sodobne tehnologije v učnih okoljih kar najbolje podprla pedagoški proces. Vloga učitelja se postopoma preveša v vlogo mentorja, kar narekuje spremenjeno miselno naravnanost učiteljev ter njihov ustrezen in stalen profesionalni razvoj.
Zgolj prenos obstoječih učnih vsebin v digitalni format seveda ne zadošča, zato kreiranje novih metodologij poučevanja in učenja terja posebno pozornost. Pomembna je tudi večja integracija IKT v karierno svetovanje oziroma svetovalne storitve nasploh. Pri tem ne gre le za zagotavljanje informacij uporabnikom, temveč tudi za razvoj in implementacijo orodij, ki bi te storitve podprla. Izmenjava dobrih evropskih praks je bila večkrat omenjena kot možnost za premostitev razlik med državami članicami na tem področju.
V spreminjajočem se svetu torej postaja vseživljenjsko učenje nepogrešljiv element življenja in dela. Digitalne tehnologije pa postajajo njegov vse večji zaveznik, ki omogoča, da učenje postaja bolj dostopno, prožnejše in cenejše. Iz učilnic se seli v neformalna učna okolja, kot so npr. MOOCsi – množične spletne učilnice, ki omogočajo pridobivanje različnih spretnosti na lahko dosegljiv in fleksibilen način. Vse pogosteje pa posamezniki segajo po priložnostnih oblikah učenja, tako da uporabljajo brezplačne video vsebine, dostopne prek družbenih omrežij. Vse to zagotovo prispeva k temu, da si vsak lahko prikroji vsebine, hitrost in način učenja po svoji meri.
Razvoj digitalnih spretnosti naj bo strateška prioriteta izobraževanja v novem desetletju
Forum je na področju digitalizacije družbe in s tem tudi izobraževanja prišel do zaključka, da je razvoj digitalnih spretnosti imperativ današnje in prihodnje družbe. Temelji naj na povezanosti izobraževanja z gospodarstvom in drugimi socialnimi partnerji, nikakor pa naj ne zanemari socialnih vidikov.
Digitalizacija družbe pomeni tudi, da bodo odrasli večkrat v svoji karieri zamenjali svoje zaposlitve in zato potrebovali priložnosti za do- in prekvalifikacije. Z namenom da bi zmanjšali razkorak med potrebami in ponudbo kvalifikacij, bi EK lahko vzpostavila sistem za napovedovanje sprememb in potreb na trgu dela, to pa bi signaliziralo potrebe po prilagoditvah v sferi izobraževanja. Nanje se bo potem seveda treba odzvati hitro in prožno.
‘Implementacija politike, ki teče ‘od zgoraj navzdol’, naj se sreča na pol poti z inovativnimi iniciativami, ki ponekod že delujejo ‘od spodaj navzgor’,’ je bilo slišati na Forumu. Ni pa tudi manjkalo opozoril, da naj bo posebna pozornost posvečena vprašanjem zasebnosti, varnosti in etike.
Izobraževanje odraslih je ‘in’!
Forum o prihodnosti učenja je bil organiziran za deležnike, ki jih zadevajo vse ravni izobraževalnega sistema. Po mojih izkušnjah problematika izobraževanja odraslih na takšnih 300-članskih skupih praviloma kar nekako ne pride do izraza. Tokrat je bilo drugače. Ne prvič! Nekaj podobnega sem doživela na Evropskem tednu poklicnih spretnosti, novembra lani na Dunaju (glej članek o tem v e-Novičkah ACS).
Izobraževanje odraslih kot logično nadaljevanje začetnega izobraževanja in usposabljanja na premici vseživljenjskega učenja je bilo na Forumu omenjeno malodane v vsakem prispevku. O paradigmatičnem premiku nenazadnje priča tudi naziv Foruma. Natanko leto dni nazaj je EK organizirala podoben dogodek in ga poimenovala Prvi Evropski vrh o izobraževanju (glej članek o tem v e-Novičkah ACS). Isti nosilci evropske politike izobraževanja so zdaj raje uporabili termin ‘učenje’, kar doživljam kot dokaz novega, širšega pogleda (‘life-long’ in ‘life-wide’).
Ponuja se občutek, da je naše področje (vsaj na evropski ravni) končno prepoznano kot nujno, edino logično in naravno. Politika je končno prisluhnila, pa tudi denarne podpore je prek programa Erasmus+ v zadnjih letih, še posebej pa v prihodnjem obdobju, precej. Bomo znali izkoristiti te okoliščine in jih obrniti v dobro naše stroke, predvsem pa posameznika, družbe, gospodarstva …?
Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS