EAEA vsako leto za svoje člane organizira več aktualnih strokovnih dogodkov. Osrednjega pomena je nedvomno njihova letna konferenca, povezana s predhodno generalno skupščino in podelitvijo nagrad. Ta dvodnevni dogodek so tokrat izpeljali 3. in 4. junija v Leipzigu, v vzhodnem delu Nemčije. Tema Prožne učne poti (Flexible Learning Pathways) je privabila nad 150 udeležencev iz malodane vseh evropskih pa tudi nekaterih drugih držav, npr. Ukrajine in Moldavije. V vlogi soorganizatorjev sta nastopali nemški članici EAEA – DVV International (Inštitut za mednarodno sodelovanje pri Nemški zvezi ljudskih univerz) in Ljudska univerza v Leipzigu.
Nov upravni organ EAEA, nova priznanja
Predstavnice ACS smo se torej odločile za omejeno udeležbo, tako da smo prvega dne spremljale le večerno podelitev priznanj EAEA Grundtvig ter priznanj, ki jih za mednarodno sodelovanje v IO podeljuje DVV International. Slednje nosijo ime Rite Süssmuth, priznane nemške političarke in velike zagovornice IO.
Prožnost učnih poti ima različne razsežnosti
Drugega dne smo sodelovale na letni konferenci, ki jo je odprla po stažu in letih mlada generalna sekretarka EAEA, Raffaela Kirher. Poleg prožnosti učnih poti je izpostavila osredotočenost na učeče se ter njihovo dejavno vključevanje v učne procese.
Sledil je osrednji plenarni prispevek Elif Bahar iz OECD. Predstavila je ugotovitve iz raziskave PIAAC o spretnostih odraslih iz leta 2023, opravljene na vzorcu več kot 160.000 odraslih po vsem svetu. Po njenih besedah se eden od štirih odraslih sooča z ovirami, ki jim preprečujejo sodelovanje v IO. Med najpogosteje navedenimi so pomanjkanje časa zaradi službenih ali družinskih obveznosti, visoki stroški izobraževanja ter nizka samozavest ali motivacija. Za odpravo teh ovir OECD poziva k bolj modularnemu pristopu k učenju, učinkovitemu priznavanju predhodno pridobljenega znanja, manj togim vstopnim pogojem ter večji preglednosti in zagotavljanju kakovosti izobraževalnih ustanov.
V nadaljevanju smo se udeleženci razporedili v delovne skupine in obravnavali aktualne teme v IO. Zdi se, da je bil skupni izziv opozoriti na prodorno moč IO – ne zgolj na ravni posameznika, temveč celotne družbe. Živimo namreč v vznemirljivem času, polnem sprememb in zahtevnih izzivov, prav učenje pa nam lahko omogoči, da smo jim kos individualno in kolektivno.
Razprava v delovnih skupinah je bila živahna in nas je strokovno obogatila
Dopoldne sem sodelovala v skupini, v kateri smo se ukvarjali z opredelitvijo dveh obrazov družbeno-ekonomske tranzicije, to sta trajnostnost in konkurenčnost. Navidezno se morda izključujeta, ni pa nujno, zato smo razpravljali o njuni povezljivosti in morebitni sinergiji. Učenje, ki je nepogrešljivo pri ohranjanju trajnih in pridobivanju novih vrednot, znanja in spretnosti, smo opredelili kot univerzalno pravico in gibalno silo. Posamezniku pomaga, da prehaja iz reaktivne v proaktivno vlogo. V ta namen pa je treba sklepati partnerstva z nosilci odločanja, gospodarstvom in drugimi pomembnimi deležniki, tudi učečimi se, smo zaključili.
V popoldanskem delu sem izbrala skupino z naslovom Learner agency and action: Addressing strategies for fostering self-determination and collective action in ALE. Z rabo besede agency v smislu avtonomnega delovanja učečih se sem se srečala prvič. Slutila sem njen pomen, a sem se posvetovala še s ChatGPT, ki pravi takole: »V kontekstu izobraževanja (in širše v družboslovju) learner agency pomeni zmožnost in moč posameznika, da deluje avtonomno, se samostojno odloča, prevzema pobudo in vpliva na svoje učenje in okolje. Gre za koncept, ki poudarja aktivno vlogo učečega se – ne kot pasivnega prejemnika znanja, temveč kot dejavnega soustvarjalca lastne učne poti.«
Ozadje razprave v skupini so bila spoznanja projekta ENHANCE – Enhancing learners voice.
Na ACS se sodelovanja z učečimi se lotevamo predvsem z institutom Priznanj ACS. Tukaj pa je šlo za več – za vključevanje (glasu) učečih se v odločanje o njihovih učnih poteh – od načrtovanja, zagotavljanja dostopnosti in prožnosti, do izvedbe in ovrednotenja. Torej: nič za učeče se brez njih! Ta praksa (v Evropi nasploh) še ni dovolj razvita, prednjačijo Irci in Angleži. Predpostavlja – med drugim – usposabljanje učečih se za tovrstno delovanje, predvsem pa njihovo pripravljenost za zagovorniško vlogo. V Sloveniji smo se s tem spogledovali že leta 2005, ko smo nameravali ustanoviti Forum učečih se, a so nas ustavile številne dileme. Je zdaj čas, da se z njimi soočimo? Več o delu v tej skupini najdete tukaj.
Sodelovanje s sekretariatom EAEA in posameznimi člani tega združenja – na tovrstnih dogodkih in v projektih – na ACS doživljamo kot izjemno pomemben del naših mednarodnih prizadevanj. Spoznanja in zamisli si redno delimo s partnerji v Sloveniji, zato smo v tem članku nanizali nekaj dejstev in utrinkov z našega druženja v Leipzigu. Zanimiv pa je tudi pogled sodelavke EAEA Sari Pohjola, ki je dogajanje povzela v članku.
Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS