Na sestanek nacionalnih koordinatorjev EPUO tokrat ni bilo treba (niti mogoče) potovati v Bruselj
Pred kratkim smo pisali o dogodku PLA, na katerem smo si nacionalni koordinatorji procesa EPUO iz večine evropskih držav izmenjali poglede na delo s specifičnimi ciljnimi skupinami odraslih. Že tedaj smo se dogovorili za naš redni jesenski sestanek, na katerem bi nas poučili o aktualnih ukrepih na ravni EU. Zaradi covida-19 smo 15. oktobra kar prek platforme Zoom vsak s svojega konca kontinenta prisluhnili predstavnikom EK.
Chiara Riondino, nova vodja enote, pristojne za poklicno izobraževanje in usposabljanje, vajeništvo in izobraževanje odraslih pri Direktoratu EK za zaposlovanje, je predstavila (prenovljeni) Program znanj in spretnosti za Evropo (European Skills Agenda), ki obsega dvanajst ukrepov. Pojasnila je Evropski izobraževalni prostor (European Education Era), ki se prav tako razteza do 2025, posodobljen Akcijski načrt za digitalno izobraževanje (Digital Education Action Plan) ter širši politični kontekst, ki bo po letu 2020 vplival tudi na izobraževanje in učenje odraslih.
Omenjeni ukrepi temeljijo na Evropskem stebru socialnih pravic (European Pillar of Social Rights; 2018), katerega prvo od dvajsetih načel zagovarja pravico do kakovostnega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja za vse. ‘Digitalno’ in ‘zeleno’ sta magični besedi aktualne evropske politike, ki nadaljuje s pozivom k do- in prekvalifikaciji – še posebno odraslih z nizko izobrazbo in neustrezno usposobljenostjo. Ambiciozno zastavljen je tudi cilj na področju participacije: kar 50 % odraslih, starih med 25 in 64 let, naj bi bilo do leta 2025 vključenih v vseživljenjsko učenje (v 2016 je ta delež po Anketi o izobraževanju odraslih znašal 38 %). Digitalna kultura, ki jo vpeljuje novi akcijski načrt, bo vključujoča, poleg formalnega je prvič zaobjeto tudi neformalno in priložnostno učenje. Ukrepi so usmerjeni tudi ali predvsem v okrevanje po pandemiji covida-19.
Skratka, priporočila na evropski ravni so usmerjena v trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost. Na državah članicah pa je poteza, da na teh temeljih oblikujejo holistične nacionalne strategije spretnosti in jih uresničujejo uravnoteženo.
Evropski ukrepi so podprti z novim večletnim finančnim mehanizmom 2021–2027
Drugi predstavnik EK, David Kunst, je predstavil nove finančne vire: Proračun EU za okrevanje REACT-EU (EU Budget for Recovery REACT-EU), Evropski socialni sklad Plus (European Social Fund Plus), Mehanizem za okrevanje in odpornost (Recovery and Resilience Facility), Sklad za pravični prehod (Just Transition Fund), Instrument za tehnično podporo (Technical Support Instrument) ter Program Invest EU (Invest EU Programme).
Problematika do-in prekvalifikacije (zajeto v Priporočilu Sveta Poti izpopolnjevanja), ki je ključnega pomena tudi v procesu EPUO, ostaja med prioritetami in je umeščena predvsem v novi Mehanizem za okrevanje in odpornost. Ta bo zagotovil obsežno finančno podporo za reforme in naložbe, ki jih izvajajo države članice v skladu s priporočili vsakokratnega evropskega semestra. Tako naj bi ublažili gospodarski in socialni učinek pandemije, povečali trajnost in odpornost gospodarstev ter izboljšali njihovo pripravljenost na izzive, ki jih prinaša zeleni in digitalni prehod. Države članice bodo EK predložile nacionalne načrte za okrevanje in odpornost – prvi osnutek skupaj s predlogom svojega nacionalnega proračuna že oktobra letos.
Nova orodja za spodbujanje vseživljenjskega učenja
Kunst je predstavil tudi orodje ‘individualni izobraževalni račun’ (ukrep 9 Programa znanj spretnosti). Z njegovo pomočjo naj bi se povečala vključenost odraslih, saj ti prejmejo določeno kvoto denarja, namenjenega izobraževanju, vse pa je podprto s svetovanjem, vrednotenjem učnih izidov ter možnostjo koriščenja izobraževalnega dopusta. EK je naročila raziskavo obstoječih in potencialnih načinov uveljavljanja tega orodja, s katerim smo se pred mnogimi leti ukvarjali tudi v Sloveniji. Razvoju tega orodja se bodo posvetili v letu 2021 ter izpeljali javno obravnavo z državami članicami.
Program znanj in spretnosti vsebuje tudi akcijo za vpeljavo mikrokreditnih točk (micro-credentials) (ukrep 10). Ta se odziva na rastočo potrebo po kratkem, prožnem, pospešenem usposabljanju za lažje prilagajanje na nenehne spremembe na trgu dela ter povpraševanje po novih poklicih. Obenem naj bi akcija prispevala k večji dostopnosti vseživljenjskega učenja, podprla modularizacijo programov, prožen kurikulum ter različne poti izpopolnjevanja znanj in spretnosti. EK pospešeno razvija evropski pristop k vpeljavi mikrokreditnih točk. Ta bo vključeval evropske standarde za kakovost in transparentnost, omogočil vključitev mikrokreditnih točk v okvire kvalifikacij ter njihovo zbiranje in predstavitev v Europassu. Prenovljena platforma Europass (ukrep 11) je odslej na voljo v 29 jezikih, na njej pa je mogoče najti orodja in smernice za pisanje življenjepisov in spremnih dopisov ter druge informacije.
In kaj vse to pomeni za izobraževanje odraslih?
Vsi govorci, vključno z Martino Ní Cheallaigh, ki pri EK koordinira proces uresničevanja EPUO, so poudarjali, da izobraževanje odraslih ter vseživljenjskost učenja še nikoli nista bila tako izpostavljena in vseprisotna kot v aktualni evropski izobraževalni politiki. Resda je še naprej v ospredju vidik pridobivanja znanja in spretnosti za delo, vendar je dovolj nastavkov tudi za humanistične in trajnostne razsežnosti.
Osmi ukrep Programa znanj in spretnosti eksplicitno zadeva spretnosti za življenje. EK bo to akcijo dorekla proti koncu leta, bo pa to priložnost za podporo izobraževanju odraslih, tako mlajših kot starejših, na področjih, kot so medijska pismenost, državljanske kompetence ter finančna, okoljska in zdravstvena pismenost. Seveda ne gre ‘spretnosti za delo’ ločevati od teh ‘za življenje’, saj je oboje tesno prepleteno – tudi na to je treba stalno opozarjati.
Ob vsej tej naklonjenosti do vloge izobraževanja odraslih nam preostane le še to, da pomagamo zagotoviti enako naravnanost tudi na nacionalni ravni ter gornje ukrepe uresničujemo usklajeno in v sodelovalnem duhu. Zdaj res ni več dvoma – le složno bomo okrevali in okrepili svojo odpornost!
Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS