Delo na področju ozaveščanja o pomenu IO je skozi leta obrodilo veliko lepih odnosov z domačimi in mednarodnimi somišljeniki ter občasnimi projektnimi partnerji. Marca letos smo obnovili stike s tremi od njih, izvedeli veliko novega in zanimivega ter prispevali svoje izkušnje in zamisli.
Irci so v začetku marca slavili svoj 16. Festival učečih se odraslih
Festival, ki ga vsa ta leta koordinira AONTAS, je s sloganom Learn your way spodbujal ‘učenje na sebi lasten način’. Opozarjali so na številne priložnosti, ki so odraslim na voljo v lokalnih skupnostih in so dragocene še posebno v pocovidnem obdobju, ko si vsi želimo novih priložnosti.
Med festivalskimi dogodki na nacionalni ravni pa je izstopalo srečanje udeležencev programa Učeči se v vlogi vodij / Learners as Leaders (9. marca po spletu). AONTAS namreč pozorno zbira mnenja udeležencev ter jih vključuje v svoje zagovorniško delo. Izkušnje njihovih zglednih učečih se so vedno navdušujoče. Pričajo o premagovanju hudih ovir, prikazujejo osebne pa tudi širše učinke učenja ter vabijo k uresničevanju sanj – ne glede na doseženo raven izobrazbe, družbeni ali zaposlitveni status, spolno usmerjenost, vero, narodnost in druge opredelitve. Nekateri udeleženci pa razmišljajo in delujejo tudi širše ter zastopajo glas učečih se v procesih odločanja, snovanja izobraževalne ponudbe pa tudi v raziskavah.
AONTAS učeče se za omenjene vloge opremlja z govorniškimi spretnostmi, usposablja jih za nastopanje v živo in po družbenih omrežjih. Zaupa jim vsakoletno organizacijo foruma učečih se. Predvsem pa skupaj z izvajalci IO učečim se nudi varno okolje – za učenje, druženje, izražanje svojih potreb in stališč ter delovanje.
Na omenjenem dogodku sta si med drugimi svoje izkušnje z nami delila priseljenka Ana, ki glas učečih se zastopa v Svetu AONTAS, ter Craig, ki je pred kratkim postal predsednik Ability@Work – programa fundacije Cope. Program v celoti vodijo učeči se z namenom, da spremenijo predstavo o ljudeh z različnimi oblikami oviranosti ter jim pomagajo vstopiti na trg dela.
V klepetalnici sem zapisovala svoje navdušenje nad posameznimi govorci. Izrazila pa sem tudi željo, da se iz irskih izkušenj naučimo, kako bolj vključevati udeležence v dogodke in procese odločanja. Naš (sestanek mreže) TVU je ravno pravšnja priložnost za kaj takega.
Kako motivirati odrasle za vseživljenjsko učenje?
Konferenca z gornjim naslovom je 17. marca potekala v Bratislavi in obeležila zaključek več kot troletnega dela Nacionalne podporne službe za EPALE na Slovaškem. V prvem programskem sklopu je beseda tekla o neformalnem IO, motivaciji in vključenosti odraslih v vseživljenjsko učenje na ravni EU pa tudi države. Slovaki so z namenom, da svojo sicer zelo nizko participacijo povečajo, pripravili strategijo za obdobje 2021–2030. Trenutno pa je v fazi sprejemanja akcijski načrt za vseživljenjsko učenje za obdobje 2021–2024. Značilnost obojega je uravnovešena obravnava formalnega, neformalnega in priložnostnega učenja ter izobraževanja in usposabljanja za delo ter druge namene. Pri pristojnem ministrstvu sta ustanovljeni delovni skupini za vseživljenjsko učenje ter svetovalno dejavnost. Na področju svetovanja, razvoja kakovosti v IO ter uveljavljanja individualnih izobraževalnih računov snujejo pilotne projekte. O vsem tem je poročala Lubica Gallova, predstavnica Nacionalnega centra za poklicno izobraževanje, ki je tudi nosilec EPALE in slovaškega projekta EPUO.
S svojim prispevkom o ozaveščanju, terenskem delu in motivaciji, kar vse prispeva k vzpostavljanju kulture vseživljenjskosti učenja, sem predstavila IO v Sloveniji, vlogo ACS ter nekatere naše dejavnosti na omenjenih področjih. Med govorci je bila tudi Diana Spiridon iz EK, ki je predstavila aktualne pristope in dokumente na ravni EU. Omenila je tudi nEPUO, ki je nastal v času PSEU.
V drugem programskem sklopu so nastopajoči predstavili navdihujoči podjetji (Social Innovators ter AjtyvIT), koncept učečih se mest UNESCO ter mesto, ki kandidira za ta naziv – Trnavo. S primeroma odlične prakse sta nastopili predstavnici U3ŽO ter Centralne slovaške galerije. Monika Drinkova iz NPS EPALE je svoj prispevek zaključila s povabilom, da prisluhnemo njihovim zanimivim podcastom EPALE. Ti so povezovali in prosvetljevali v času covida-19, njihove pomembne vloge pa se nadejajo tudi v prihodnje.
Valižani si utirajo nove poti sodelovanja v izobraževanju odraslih
Svojo konferenco o IO, ki je potekala 31. marca po spletu, so poimenovali Building a Second Chance Nation (Gradimo narod drugih priložnosti). Njihov minister za izobraževanje in valižanščino, Jeremy Miles, je v svojem izjemno prepričljivem nagovoru poudaril, da ta slogan (in valižanska politika izobraževanja odraslih) gradi/-ta na prepričanju, da za učenje nikoli ni prepozno. V ta namen so pravico do vseživljenjskega učenja vključili v zakonodajo in na ministrstvu oblikovali široko zasnovano delovno skupino za IO.
Oblikovali so tudi program mednarodne mobilnosti za izobraževalce ter učeče se in ga poimenovali Taith (Journey oziroma Pot/ovanje). Nadomestil bo vrzel, ki je nastala z brexitom, saj namreč niso več vključeni v program Erasmus+. Organizator dogodka, Learning and Work Institute Wales, me je zaprosil, naj v kasnejši delavnici na temo Taith predstavim naše aktualne izzive v IO ter nekaj primerov dejavnosti, ki bi lahko pomenile priložnosti za povezovanje. V bližnji prihodnosti se očitno lahko nadejamo valižanskih pobud za mobilnosti in partnerstva.
Med nastopajočimi je bil tudi predstavnik učečih se, Scott Jenkinson. Spoznala sem ga že leta 2019, ko nas je navdušil kot član valižanske delegacije, ki je prišla na študijski obisk v Slovenijo. Njegova življenjska pot ga je pripeljala do roba in (s pomočjo učenja) nazaj v kakovostne odnose in dejavnosti. Tokrat nas je nagovoril po spletu in potrdil, da vsakdo zasluži drugo priložnost – še posebno v izobraževanju.
Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS