Če ste se ob gornjem vprašanju nasmehnili in prikimali, potem se gotovo z velikim zadovoljstvom spominjate našega tradicionalnega stanovskega srečanja, tokrat izpeljanega 17. in 18. oktobra v jesensko obarvanem Portorožu. Dvodnevno dogajanje je potrdilo uvodno napoved, da si ga bomo zapomnili po še večji pozornosti, namenjeni pomenu IO in VŽU pri krepitvi posameznika in družbe, medsebojne povezanosti in solidarnosti – dveh od štirih stebrov učenja po J. Delorsu et al. (Učenje skriti zaklad, 1996).
Učiti se za biti, za živeti skupaj ter za pridobitev znanja in usposobljenost za delo.
Spodbudno in naklonjeno popotnico nas je okrog 200 udeležencev v dvorani ter več kot 100 po spletu prejelo od vseh treh najvišjih predstavnikov – ministra za vzgojo in izobraževanje, ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter direktorice ACS.
Zdi se mi, da moramo biti kot otroci – stalno zvedavi, radovedni, stalno se moramo izobraževati.
Nemogoče je načrtovati vse spremembe, lahko pa ozaveščamo o tem, da se je v tem času nujno nenehno učiti.
Naše polje izobraževanja odraslih je prostrano in široko.
V zagotavljanju priložnosti za pridobitev spretnosti za življenje in delo
Na posvetu smo s številnimi vsebinami obeležili ELS, ki teče od 9. maja letos pa do 8. maja 2024. Že na njegovem otvoritvenem dogodku, Andragoškem kolokviju, ter na spletni strani ELS smo poudarili, da v Sloveniji zastopamo celosten pogled na spretnosti. Te naj ne zadevajo le usposobljenosti za trg dela, temveč so namenjene uspešnejšemu življenju nasploh.
V tem duhu so bili na posvetu predstavljeni in/ali v delovnih skupinah obravnavani štirje javnoveljavni programi, in sicer za doseganje višje bralne, finančne, podnebne in zdravstvene pismenosti. K vidiku spretnosti za življenje je prispevala tudi predstavitev regionalnega okvira medijske pismenosti EPALE s poudarkom na modulu, ki ga je prevzela Slovenija in obravnava problematiko manipulacij, dezinformacij in stereotipov.
Vzporedno je tekel težko pričakovani razpis Temeljne kompetence 2023–2029, katerega cilj je podpreti pridobivanje in izboljšanje temeljnih kompetenc in splošne izobraženosti odraslih. Obravnavane vsebine so bile kot naročene za snovalce prijav.
V delovnih skupinah so smo se seznanjali z novostmi in živahno razpravljali.
Sporočili ste nam, da je bil jutranji termin dela v skupinah zelo dobrodošel, saj je poskrbel za angažirano, živahno interakcijo. Udeleženci prvih dveh skupin so nadalje spoznavali in komentirali prizadevanja za doseganje bralnih, finančnih, podnebnih in zdravstvenih spretnosti. Tretja skupina pa je naslovila svetovalno dejavnost v izobraževanju odraslih in pridelala priporočila za njen še širši nadaljnji razvoj. Ta bo temeljil na zavezi o intenzivnejšem povezovanju treh mrež: ljudskih univerz, srednjih ter višjih strokovnih šol. Podrobnejše dogajanje v delovnih skupinah predstavljajo moderatorke v posebnem prispevku v e-Novičkah.
Plenarni prispevki so nagovarjali različne aktualne vsebine.
Največji kapital podjetja so zaposleni, posameznika pa znanje.
Odlično sprejet je bil nastop predsednika Državnega sveta RS, ki je seveda spregovoril o potrebah gospodarstva, vendar je njihovo izpolnjevanje prav tako zasnoval na sodelovanju, znanju in medsebojnemu zaupanju.
Zgodovina nas uči, kako se je človek zanesel na spremembe ali se jih bal. Nič od tega se nujno ne uresniči.
Tekomvanja Euroskills pripomorejo k ozaveščanju o privlačnosti poklicev.
Poznavalec umetne inteligence in njene vloge v IO nam je odvzel nekatere strahove in morda vzbudil druge?! Njegov prispevek je bil na prvi pogled futurističen, obenem pa je potrdil slutnjo, da gre za nekaj, kar je navzoče že dlje časa in drvi z neznansko hitrostjo naprej. »Bomo ta vlak ujeli ali nas bo pustil zadaj?« se je najbrž spraševal marsikdo.
Predstavitev Euroskills nas je navdušila z zavzetostjo mladih tekmovalcev in raznolikostjo njihovega izobraževanja in usposabljanja za poklic. Morda bo že v naslednji ekipi tudi kakšen predstavnik odraslih udeležencev?
Na naši poti so pomembni mentorji, ki v nas prepoznajo potencial, ki se ga sami ne zavedamo.
Zaupanje je pomemben proces, ki nastane kot izmenjava korektnih dobrih izkušenj.
Prispevek CMEPIUS je zdaj že stalen, tokrat je bil namenjen predstavitvi raziskave učinkov sodelovanja v projektih E+. Saj smo si vsi enotni, da tovrstno mednarodno sodelovanje omogoča razvoj, nas krepi in nam marsikdaj prinaša priznanje v tujih strokovnih okoljih – včasih prej kot domačih.
Ali smo to, kar živimo?
Prispevek dr. Alenke Rebula Tuta je bil globok in nas je nagovoril v kotičkih, ki jih na strokovnih srečanjih praviloma ne odpiramo. Kot posamezniki in skupnost smo bili ganjeni, izzvani in na nek način pobožani. Ob tej priložnosti se opravičujemo udeležencem, ki ste dogodek spremljali po spletu, ker je ta del umanjkal, posnetek pa na željo avtorice ni dostopen.
Ko odkrijemo svojo enkratnost, moramo najti pot, kako jo uresničiti.
Tudi tokrat smo program zrahljali in vanj vnesli obilo kulture.
Ob bok dragocenim strokovnim vsebinam je bilo precej časa za neformalne izmenjave in druženje. Kar dva odmora smo si prvega dne popestrili z gibanjem, saj nas je mag. Jasna Vuković tudi letos spomnila, kako zelo radi plešemo. Zakaj ne bi vsak dan?
Šepet metulja, medtem veliko filmsko uspešnico, smo spoznali iz ozadja. Režiser Alen Pavšar in avtorica istoimenske knjige Mateja Zorko Pavšar sta z nami delila izkušnje in občutke ob nastajanju filma, omogočila pa sta nam tudi bežen vpogled v svoji življenjski zgodbi.
Projekt je nastal v podporo dijaku z motnjo avtističnega spektra in drug drugemu.
Posvet sta z glasbenim nastopom zaključila Tinkara Kovač in kitarist Danijel Matičič. Tinkarin zveneči glas, izjemna energija in ravno pravšnja, humorna ubranost s spremljevalcem so nas navdušili in opremili z dobro voljo. Ta je zapečatila celotno dvodnevno izkušnjo in nas spremljala na naših poteh domov.
Če žal niste bili z nami …
Zagotovo vas opisano dogajanje zanima, zato se lotite gradiv, ki smo jih objavili na spletni strani. Omogočili smo vam, da si pogledate posnetka obeh dni ali pa se poglobite v PowerPoint predstavitve. Prav vsi prispevki, pa tudi vezivo med njimi, so vredni vaše pozornosti, saj prinašajo prepričljiva sporočila. Fotografije pa govorijo same zase.
Prihodnje leto se bomo, prav tako v Portorožu, družili 22. in 23. oktobra. Dobrodošli!
Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), opremila Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), obe ACS