Ko je EK leta 2016 izdala Priporočilo PI – nove priložnosti za odrasle, je predvidela dve poročanji o njegovem uresničevanju. Prvo je sledilo že po dveh letih in tedaj je nastal dokument Implementation Report on Upskilling Pathways (februar 2019). V poročilu je Slovenija omenjena v skupini držav, v katerih je implementacija PI povezana z obstoječimi nacionalnimi strategijami in ukrepi. Ti se (večinoma) uresničujejo s projekti, sofinanciranimi iz ESS.
Drugo poročevalsko obdobje za PI se izteka letos in v ta namen EK izpeljuje več dejavnosti. Od 16. decembra lani teče javna razprava, v kateri lahko do 17. marca prispevamo svoje strokovne poglede. Vzporedno EK izpeljuje intervjuje s strokovnjaki, ki delujejo na ključnih področjih PI. To priložnost je dobila tudi mag. Tanja Vilič Klenovšek, v tujini prepoznana nosilka svetovalne dejavnosti v IO.
Naj spomnimo: pobuda PI zajema tri korake
Gre za ocenjevanje obstoječih spretnosti, oblikovanje prilagojene učne ponudbe ter vrednotenje in priznavanje učnih učinkov. Te korake pa spremljajo podporne dejavnosti, kot so svetovanje, terensko delo, strokovni razvoj izobraževalcev in podobno.
Preko PI naj bi odrasli dosegli minimalno raven bralne in računske pismenosti ter digitalnih spretnosti in/ali pridobili širši nabor kompetenc. Napredovali naj bi v smeri doseganja višje stopnje sekundarne izobrazbe oziroma njenega ekvivalenta (raven 3 ali 4 v EOK glede na nacionalne okoliščine).
Izčrpno strokovno stališče je nedavno oblikovala EAEA in v njem na petih področjih (financiranje, upravljanje, sodelovanje, vključenost in vrsta spretnosti) utemeljila, kaj je treba storiti za pospešeno uveljavljanje PI – ali pa že kar učenja in izobraževanja odraslih na splošno (saj se zdi, da je meja med obojim malodane zabrisana). Morda je ključno to, da s PI nagovarjamo predvsem odrasle z nizko izobrazbo oziroma neustreznimi spretnostmi, toda skozi prizmo vseživljenjskosti učenja bo slednje prej ali slej zadevalo slehernega odraslega.
V projektu EPUO smo vzpostavili e-portal Poti izpopolnjevanja
Tudi v projektu EPUO smo tej problematiki namenili pozornost in leta 2017 oblikovali e-portal PI.
Namen e-portala PI je
- povečati prepoznavnost Priporočila PI,
- ozaveščati deležnike o povezavi med obstoječimi nacionalnimi prizadevanji in implementacijo PI v Sloveniji,
- informirati javnost o ukrepih na področju politike in stroke ter njihovem udejanjanju,
- predstaviti primere dobre prakse uresničevanja PI ter tako oblikovati zbirko kvalitativnih in kvantitativnih rezultatov in učinkov,
- najširši javnosti zagotoviti informacije o učnih priložnostih, svetovanju in drugih podpornih dejavnostih, ki so jim na voljo.
Učinkovitost portala je seveda odvisna od informacij, ki jih objavimo. Zato vas vabimo, da se na njem predstavite s svojim primerom dobre prakse! E-portal PI bomo namreč posodabljali in nadgrajevali tudi v tekočem projektnem obdobju EPUO (2022–2023). Morda bomo z njegovimi vsebinami lahko prispevali tudi h kakovostnemu poročilu o udejanjanju PI v Sloveniji.
Je pa pobuda PI eden od ključnih sestavnih delov strateškega dokumenta v izobraževanju odraslih, tj. nEPUO 2021–2030. EK je zato pred kratkim (4. februarja) organizirala posvetovalni webinar nacionalnih koordinatorjev EPUO in predstavnikov evropskih zavodov za zaposlovanje. Želeli so izvedeti, kako teče implementacija PI v naših državah, kakšne rezultate dosegamo in s katerimi ovirami se srečujemo.
Predstavnikom EK smo povedali, da je v Sloveniji ta pobuda premalo znana, da je treba v večji meri ozaveščati ter doseči, da eno od pristojnih ministrstev prevzame odgovornost za njeno uresničevanje. Obenem je potrebna medresorska koordinacija, saj problematika zadeva več resorjev. Podprl nas je predstavnik Nemčije, kjer so izzivi enaki, podobno je še marsikje.
Spominjam se, da je konec leta 2016 ob izidu Priporočila PI v vrstah koordinatorjev EPUO nastopilo vprašanje, zakaj ni denarnega vira za uresničevanje te pobude. Tedaj je bilo jasno povedano, da viri so (npr. sredstva ESS, v zadnjem času Mehanizem za okrevanje in odpornost ter projekti E+, razpisani za uresničevanje PI). Denarja je pravzaprav ogromno, le povezavo med pobudo PI in viri je treba osvežiti in okrepiti!
Kaj menite o tem? Še enkrat vas pozivamo, da svoj pogled izrazite v javni razpravi – vsako mnenje šteje!
Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS