V letu 2021 smo se v projektu Uresničevanje Evropskega programa za učenje odraslih v Sloveniji (projekt EPUO) ukvarjali z aktualnimi družbeno-ekonomskimi trendi. Skupaj s partnerji na mednarodni, državni in lokalni ravni smo organizirali t. i. forume EPUO. Spoznanja in priporočila smo objavili v šestih manifestih. Slednji so skupaj z (video)gradivi objavljeni na slovenskih in angleških spletnih straneh EPUO, forume pa smo povzeli tudi v blogih EPALE (prvi in drugi del).
Omenjeni trendi zadevajo digitalizacijo družbe, demografske spremembe (migracije, starajoče se prebivalstvo in medgeneracijsko sožitje), vključenost, večkulturnost in demokratično državljanstvo, okoljske izzive ter tehnološke spremembe in prihodnost dela. Na forumih smo potrdili pomembno vlogo vseživljenjskega učenja pri odzivanju na te trende in še raje: pri njihovem sooblikovanju. Pokazalo se je tudi, da ne gre za šest ločenih izzivov, temveč da so ti med seboj tesno prepleteni. Posledično so pri soočanju z njimi potrebni celostni pristopi.
V nadaljevanju se bom osredotočila na prihodnost dela in spretnosti, na katero vse usodneje vplivajo digitalizacija in druge oblike tehnološkega napredka. Ne glede na starost in življenjske okoliščine bi zato moral vsak od nas razvijati nove in obnavljati že pridobljene spretnosti. Sicer namreč kaj hitro zaostanemo za prevladujočimi družbeno-ekonomskimi tokovi. Ti vodijo v opuščanje nekaterih poklicev in vznik novih. Toda katerih?
Izobraževanje ni le deležnik, temveč gonilna sila pri upravljanju spretnosti za delovna mesta prihodnosti
Tako je na lanskem forumu EPUO o prihodnosti dela in spretnosti odločno zatrdil dr. Jasper Van Loo, koordinator teh zadev pri Cedefopu. Predstavil je njihovo sodelovanje z MDDSZ, da v Sloveniji vzpostavijo platformo za boljše spremljanje, razumevanje ter napovedovanje povpraševanja po spretnostih na trgu dela pa tudi usklajevanje njihove ponudbe.
V okviru tega procesa je Cedefop v letu 2021 na prvi delavnici predstavil napotke za vzpostavitev tovrstne nacionalne platforme na primerih nekaterih članic EU, npr. Slovaške. Na drugem sestanku so se lotili dveh tem: (1) kaj je mogoče pričakovati od dolgoročnega napovedovanja spretnosti in katere omejitve je treba upoštevati ter (2) kako zagotoviti zaupanje v platformo in kakšna je pri tem vloga partnerjev ter deležnikov.
Letos, 4. julija, sta MDDSZ in Cedefop organizirala še tretjo in obenem zadnjo delavnico. Naslovili so jo Strengthening skills governance in Slovenia to navigate change and manage transistions (Izboljšanje upravljanja s spretnostmi v Sloveniji za usmerjanje sprememb in upravljanje prehodov).
Namen srečanja, ki je na Brdu pri Kranju zbralo predvsem deležnike iz sveta dela in izobraževanja, je bil opredeliti njihovo vlogo pri zagotavljanju, diseminaciji in uporabi t. i. ‘skills intelligence’. Slednjo Cedefop opredeljuje kot znanje in razumevanje, ki temeljita na strokovno vodenem procesu identifikacije, analize, sinteze in predstavitve kvantitativnih in/ali kvalitativnih informacij o spretnostih in trgu dela.
Na delavnici je med drugim beseda tekla o tem, kako povečati učinkovitost povezav med omenjenima sektorjem. Dotikali smo se vprašanja, kako zagotoviti, da bi bila ‘skills intelligence’ osnova tudi za kreiranje drugih politik, kot so zeleni in digitalni prehod, demografska politika ipd. Tretji izziv pa nam je predstavljalo vprašanje, kako s ‘skills intelligence’ doseči in k dialogu povabiti akterje na trgu delovne sile (zaposlovalce, zaposlene in druge), zadovoljiti njihove potrebe in jim olajševati odločanje in ravnanje – npr. pri snovanju sistema poklicnega izobraževanja in usposabljanja.
Vse se začne in konča pri podatkih ter njihovi obdelavi
Za zanesljivo bazo znanja in razumevanja je brez dvoma treba uporabiti najboljše podatke in orodja za njihovo obdelavo. Eurostat, Eurydice, Cedefop, OECD in sorodne institucije posvečajo veliko pozornost načelom kakovosti, med katera sodijo relevantnost, aktualnost pa tudi jasnost in mednarodna primerljivost. Veliko skrb namenjajo tudi razvoju metodologij, ki naj bi čim bolje posnemala dejansko stanje. Previdnost namreč nikakor ni odveč, saj nas številke lahko hitro pripeljejo do zgrešenih zaključkov.
Tudi o tem je tekla beseda na julijski delavnici, ko je dr. Ilias Livanos iz Cedefopa predstavljal študijo European Skills Index (ESI) 2022 ter njene rezultate za Slovenijo. Pri ESI gre za t. i. sestavljeni kazalnik oziroma 15 kazalnikov, ki zadevajo razvoj, aktivacijo in usklajevanje spretnosti (s potrebami na trgu dela). Rezultati za Slovenijo kažejo zelo pozitivno sliko, znašli smo se celo v skupini zglednih držav članic EU. Po mnenju prisotnih strokovnjakov in praktikov pa ni tako. Nasprotno, neskladje ponudbe in povpraševanja po spretnostih v Sloveniji predstavlja pomemben družbeno-ekonomski izziv.
Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS