Ob koncu januarja je Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj (MKRR) v Ljubljani gostilo srečanje s predstavniki Evropske komisije. V središču zanimanja so bili razvoj spretnosti in prihodnje usmeritve evropskih sredstev. Osrednja gostja je bila Andriana Sukova, namestnica generalnega direktorja Generalnega direktorata za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje. Razprava je bila uglašena na pripravo Akcijskega načrta za spretnosti in možnosti usmerjanja evropskih sredstev v učinkovitejšo podporo razvoju človeškega kapitala.

Dogodek je bil zasnovan kot dialog med državnimi institucijami, socialnimi partnerji in Evropsko komisijo. Po sestanku visokih predstavnikov EK z ministrom za vzgojo in izobraževanje (MVI), dr. Vinkom Logajem, je sledilo dopoldansko delovno srečanje s predstavniki pristojnih ministrstev, kamor sem bila povabljena kot predstavnica Andragoškega centra Slovenije (ACS).

Srečanje je bilo namenjeno izmenjavi pogledov na razvoj spretnosti in učinkovitejšo uporabo evropskih sredstev. Razprava je tekla o povezovanju politik in zagotavljanju boljše odzivnosti sistema na potrebe trga dela in družbe. Pri tem je Andriana Sukova izpostavila potrebo po motiviranju odraslih za vseživljenjsko učenje in spodbujanju delodajalcev k podpori usposabljanja, saj »so veščine ključno gonilo evropske konkurenčnosti.« Prav zato sem že po uvodnih pozdravih državnih sekretarjev MKRR in MVI dobila besedo. Predstavila sem izsledke nacionalne raziskave o ozaveščenosti za VŽU skozi prizmo segmentacije populacije 15–75 let, ki jo je v okviru projekta Ozaveščanje za VŽU za nas izvedla agencija Arhea. Pri tem je najbolj odmevala velika razlika med deležem populacije, ki se popolnoma zaveda pomena VŽU (67 %), in deležem tistih, ki vedo, katera znanja morajo še pridobiti (20 %). Pohvaljen je bil tudi način segmentacije populacije, iz katerega bodo izhajale najučinkovitejše strategije za krepitev ozaveščanja posamezne ciljne skupine odraslih.

Rezultati omenjene raziskave so odmevali že v zaključnem nagovoru Andrijane Sukove ter po zaključku delovnega srečanja. Nanje so se sklicevali tudi v popoldanski panelni razpravi, kamor smo bili povabljeni predstavniki Gospodarske zbornice, Zavoda RS za zaposlovanje, Urada za makroekonomske analize in razvoj, sindikatov ter ACS. Razpravljali smo o oceni trenutnega stanja na področju razvoja spretnosti v EU in Sloveniji, priložnostih za izboljšave na področju izobraževanja odraslih s poudarkom na prekvalifikacijah in izpopolnjevanju, vlogi delodajalcev in delojemalcev ter izzivih in priložnostih, kot izhajajo iz strateških dokumentov. V ospredju sta bila Evropski steber socialnih pravic in predlog večletnega finančnega okvirja 2028–2034.

Sama sem v  panelni razpravi odgovarjala predvsem na vprašanja, povezana z oceno dosedanje prakse in kakovosti vlaganj, njihovih prednosti in razvojnih potreb, ter o potrebi po močnejši vlogi delodajalcev, sindikatov in usklajenosti politik.

V tem kontekstu se je odprlo tudi vprašanje priprave Akcijskega načrta za spretnosti kot dodatnega strateškega dokumenta.

Ob tem sem izpostavila tudi podatke zadnje Ankete o aktivnem in neaktivnem prebivalstvu (ANP, 4t), ki kažejo, da Slovenija po udeležbi odraslih v VŽU presega povprečje EU, posebno na področju neformalnega izobraževanja. To pomeni, da sistem deluje in da imamo vzpostavljene mehanizme dostopa do učenja. Vprašanje prihodnjega obdobja je torej: kako zagotoviti večjo usklajenost, boljše spremljanje rezultatov in dolgoročno stabilnost izvajanja, s čimer je povezano stabilno financiranje. V prehodu med posameznimi kohezijskimi programskimi obdobji je namreč področje izpostavljeno povečanemu tveganju, saj je na voljo manj sredstev za razvijanje in izvajanje formalnih in neformalnih programov ter vseh podpornih dejavnosti za izobraževanje odraslih.

Razprava je potrdila, da je razvoj spretnosti skupna odgovornost države, delodajalcev, sindikatov in izobraževalnih institucij. Socialni partnerji so poudarili pomen usklajevanja programov s potrebami gospodarstva, pri čemer sem izpostavila, da morajo biti temeljne spretnosti – bralna, matematična pismenost in prilagodljivo reševanje problemov – pogoj za razvoj in učinkovito uporabo vseh drugih spretnosti, vključno z digitalnimi in poklicno specifičnimi. Za pridobivanje teh pa je med drugim potrebna močnejša vpetost delodajalskih in delojemalskih združenj v programe  izpopolnjevanj in usposabljanj, pri čemer sem izpostavila potrebo po socialnem dialogu na temo dostopa in vključenosti.

Srečanje z EK je bilo priložnost za odprto strokovno razpravo in jasno predstavitev slovenskega sistema izobraževanja odraslih kot stabilnega in razvojno naravnanega področja. Dialog je pokazal, da obstaja skupna zaveza krepitvi spretnosti kot temeljnega dejavnika družbene in gospodarske odpornosti.

Za ACS ostaja ključno, da se vse prihodnje pobude umeščajo v obstoječi nacionalni strateški okvir. Poudarek naj bo na učinkovitem izvajanju, sistematičnem spremljanju rezultatov in zagotavljanju dolgoročne stabilnosti ter kakovosti sistema izobraževanja odraslih.

Dr. Nataša Potočnik (natasa.potocnik@acs.si), ACS

Tega so se zavedali že ustanovitelji in snovalci Andragoškega centra Slovenije (ACS), saj so v Odloku o ustanovitvi ACS (UL RS št. 18/91) med ključne naloge uvrstili tudi razvoj in vzdrževanje informacijskega sistema za potrebe izobraževanja odraslih. Ta sistem smo desetletja po najboljših močeh in v skladu z razpoložljivimi sredstvi razvijali in dopolnjevali. Njegove pojavne oblike so sledile razvoju sodobnih tehnologij in so segale od fasciklov in knjig do ploščkov in nazadnje –  spletnega portala.

Portal Pregled izobraževanja odraslih, poimenovali smo ga Kam po znanje, je namenjen obveščanju o konkretnih učnih priložnostih in ozaveščanju o pomenu učenja. Obenem podpira svetovalno in raziskovalno dejavnost v izobraževanju odraslih (IO), je zanimiv za medije pa tudi nosilce odločanja. Slednjim je na voljo tudi vsakoletna analiza izobraževalne ponudbe za odrasle, ki pokaže, v katerih regijah je priložnosti dovolj in kje jih primanjkuje. Pokaže tudi, katere vsebine so najbolj aktualne ter opozarja na izzive.

V zadnjih letih portal predstavlja okrog 370 izvajalcev formalnega ter neformalnega učenja in izobraževanja odraslih. Ti ponujajo okrog 4.000 izobraževalnih programov in drugih oblik učenja. Enostavni in napredni iskalnik omogočata najširši javnosti dostop do temeljnih podatkov o obojem. Dodane so mnoge druge pomembne informacije, tudi povezave na sorodne ali komplementarne platforme. V ozadju relativno privlačnega in bogatega vmesnika pa so obsežne relacijske baze podatkov, lahko bi jih poimenovali – registri.

Kakovost informacijskega sistema za IO je večen izziv

Kakovost vsakega informacijskega sistema (IS), tudi portala Kam po znanje, je odvisna od številnih dejavnikov, med njimi tudi od zanesljivosti in ažurnosti podatkov. Pri tem smo precej odvisni od sodelovanja izvajalcev IO. Prav oni namreč vnašajo svoje podatke in jih letno posodabljajo. ACS pa ta proces tehnološko in vsebinsko podpira, spodbuja, usklajuje in zbrane podatke uporablja ter jih posreduje v različne namene. V zadnjem letu so tukaj vodeni podatki pridobili nov pomen in pojavno okolje na platformi Lahko.si v okviru projekta Ozaveščanje za vseživljenjsko učenje.

Popolnost informacij je prav tako bistvena, hkrati pa najranljivejša točka tega IS. Sistemsko gledano je portal namreč ogledalo razdrobljenosti IO – še posebno njegovega neformalnega in priložnostnega dela. Ponudnikov je v resnici namreč veliko, veliko več kot 370, a mnogih ne poznamo, niti oni ne vedo za to priložnost brezplačne samopromocije. Morda se niti ne zavedajo, da je tisto, kar počnejo, učenje in izobraževanje odraslih. Slednje velja predvsem za dejavnosti, ki niso neposredno povezane s sektorjem izobraževanja.

Nepopolnost podatkov se pokaže tudi na ravni posameznega programa. Pogosto manjkajo termini, cene in še kaj, kar bi kdo želel izvedeti za informirano odločanje o svoji potencialni vključitvi v neko učno dejavnost.

Je torej dovolj pobarati Google ali se posvetovati z UI?

Na to vprašanje iz številnih razlogov, ki presegajo domet tega prispevka, seveda ne moremo odgovoriti pritrdilno. Na portal Kam po znanje smo ponosni, vemo, da smo ena redkih držav, ki ima podatke o IO zbrane na nacionalni ravni.

Dodatni razlog ZA vlaganje v portal in njegovo uporabo pa se je pojavil v zadnjem času. Zanesljiv(ejši) IS, zgrajen na temelju povezljivih registrov, bi namreč lahko podprl uvajanje aktualnih političnih ukrepov, kot so na primer individualni učni računi, mikrodokazila in morda še kaj. V ta namen bi bilo treba povezati več obstoječih IS in nekatere registre razviti na novo. Vzpostaviti pa bi bilo treba vmesnik, ki bi uporabnika, (potencialnega) učečega se, zanesljivo in večplastno usmerjal pri njegovih odločitvah za učenje in kariero.

Tega izziva so se lotili s projektom RALExILA

Pred leti nas je Evropsko združenje za izobraževanje odraslih (EAEA) povabilo k sodelovanju v projektu, ki bi temeljil na pregledu izvajalcev in programov IO ter zagotavljanju kakovosti teh podatkov. Ponudbo smo zavrnili zaradi prezasedenosti človeških virov. Zavedali smo se tudi zgoraj omenjenih pomanjkljivosti, ki jih z razpoložljivimi denarnimi viri ne moremo odpraviti.

Medtem je projekt, poimenovali so ga RALExILA, v letu 2023 zaživel in se bo marca 2026 iztekel. Kot lahko preberemo na projektni spletni strani, je cilj prizadevanj razviti in uvesti model integriranega informacijskega sistema nacionalnih registrov o učenju in izobraževanju odraslih (ALE – Adult Learning and Education) za podporo pri izvajanju individualnih učnih računov (ILA – Individual Learning Accounts).

Metodologija projekta temelji na načelih interoperabilnosti, dostopnosti in vključenosti. Model RALExILA vključuje t. i. mehki okvir (vključno z mehanizmi zagotavljanja kakovosti in upravljanja sistema ALE) ter t. i. trdi okvir (informacijski model in smernice za njegovo izvajanje). Informacijski model daje prednost sodelovalnemu pristopu k načrtovanju, s poudarkom na dostopnosti in uporabniški izkušnji. Obravnava tudi pogoste izzive, kot so vključevanje meril zagotavljanja kakovosti, trajnost ter zagotavljanje inovativnega in učinkovitega usmerjanja uporabnikov.

Poleg EAEA so partnerske ustanove KIC – Knowledge Innovation Center, Malta, AUC – English University College Algebra, Hrvaška, AIVD SR – Asociácia Inštitúcií Vzdelávania Dospelých v Slovenskej Republike, Slovaška ter CARDET – Center for the Advancement of Research & Development in Educational Technology, Ciper. Sodelujejo tudi drugi, na primer Platforma za vseživljenjsko učenje (Lifelong Learning Platform).

Posredno smo v RALExILA vendarle vstopili

V zadovoljstvo nam je, da so nas projektni partnerji prepoznali kot državo, ki ima dragocene izkušnje in delujoč, četudi nepopoln nacionalni portal/register. K sodelovanju so nas povabili ob različnih priložnostih.

Vključeni smo bili v analizo obstoječih virov (desk-research), ki je poleg partnerskih držav (Ciper, Hrvaško, Malto in Slovaško) zajemal še šest drugih (Finsko, Francijo, Irsko, Nizozemsko, Portugalsko in Slovenijo). Vsaka država ima seveda svoj specifični sistem IO, odvisen od njenega družbeno-političnega, gospodarskega in kulturnega konteksta. Namen tega dela projekta je bil preučiti stanje, strukturo in učinkovitost sistemov IO ter individualnih izobraževalnih računov v posamezni državi. To je vključevalo analizo upravljavskih okvirov, mehanizmov zagotavljanja kakovosti in podatkovnih modelov z namenom prepoznavanja vrzeli ter priložnosti za izboljšave. Rezultat teh dejavnosti je obsežno poročilo, naslovljeno "Report on framework, content and needs analysis for the implementation of national registries for ALE in Europe".

Svoje strokovne vidike smo predstavili na dveh mednarodnih webinarjih, in sicer Connecting the Dots: ALE Registries and Individual Learning Accounts 16. septembra 2025 v organizaciji EAEA, ter Quality, Interoperability & Inclusion in Adult Learning: Rethinking Provider Assurance in Digital Ecosystems 18. decembra 2025 v organizaciji platforme EDEH.

Povabili so nas tudi k povezovanju sklepnega panela zaključne konference z naslovom One Europe, Many Learners: toward an integrated ALE ecosystem in Europe 3. decembra 2025 v Bruslju. Na dogodku se je zbralo več kot 80 strokovnjakov s področja IO, informacijskih sistemov ter zagotavljanja kakovosti v izobraževanju. Med njimi so bili tudi predstavniki Evropske komisije, OECD, CEDEFOP, Platforme za vseživljenjsko učenje, javnih organov na nacionalni in regionalni ravni, evropskih mrež s področja izobraževanja in kakovosti ter akademske sfere.

Vsebina celodnevnega dogodka je poglobljeno predstavljena v članku Viole Pinzi iz EAEA.

Naše sodelovanje v projektu RALExILA se bo nadaljevalo v letošnjem letu, ko bo v okviru projekta EPUO 2026–2027 izvedeno pilotno testiranje modela RALExILA.

Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS

Projekt EPUO izvajamo že od novembra 2012, njegove osrednje vsebine pa opredeljujemo vsakih nekaj let. Na začetku (2013–2015) sta to bila razvoj koncepta ter implementacija Parade učenja – dneva učečih se skupnosti. Slednja je leta 2016 našla svoj vir v proračunskih sredstvih in je postala nepogrešljiv del TVU.

Vzporedno (2015, 2016 in 2017) smo razvijali strokovne dogodke EPUO, izvedene na lokalni ravni in sprva prilagojene potrebam vsakokratnega okolja. Sčasoma smo vsebine strokovnih dogodkov poenotili in se osredotočili na spodbujanje razvoja temeljnih zmožnosti in ključnih kompetenc odraslih. Na posvetovalnih dogodkih EPUO (2018 in 2019) smo obravnavali tedaj aktualne strokovne teme, na primer nastajanje novega Nacionalnega programa za izobraževanje odraslih.

Sledili so forumi EPUO. V letu 2021 so bili ubrani na šest aktualnih družbeno-ekonomskih izzivov, v letih 2022–2023 pa na osem vrst spretnosti za življenje. Na portalu Kam po znanje smo vzpostavili tematsko spletno podstran.

Omenjene osrednje teme so podpirale stalne dejavnosti EPUO, kot so e-bilten, videopublikacije, portal Poti izpopolnjevanja, različne vrste diseminacije (v e-Novičkah, na EPALE, spletni strani in družbenih omrežjih ACS). Udeleževali smo se številnih mednarodnih dogodkov in izpeljali nekaj študijskih obiskov.

Zgodba o prvih desetih letih uresničevanja EPUO je prikazana v videu, izdanem v letu 2021, ko je pod slovenskim predsedovanjem Svetu EU nastal novi EPUO. Bogata bera dejavnosti in dosežkov projekta je dokumentirana na spletni strani EPUO, ki jo urejamo v slovenskem in angleškem jeziku. Tam so na voljo tudi videoposnetki omenjenih dogodkov.

V obdobju 2024–2025 sta bili v ospredju dve temi – spretnosti ter inovativna učna okolja

Od 9. maja 2023 do 8. maja 2024 je na pobudo Evropske komisije zaživelo Evropsko leto spretnosti (ELS). ACS je postal nacionalni koordinator (NK) ELS, vzpostavili smo slovensko spletno stran. Povezovalno in spodbujevalno smo delovali na nacionalni in evropski ravni. Te naloge smo ves čas izvajali v okviru projekta EPUO, delno tudi TVU 2023, saj je 27. Andragoški kolokvij gostil slovenski otvoritveni dogodek ELS.

Organizirali smo dva foruma, posvečena izključno problematiki spretnosti in se zavzemali za celostni pristop. V času belgijskega predsedovanja Svetu EU smo prispevali k oblikovanju skupne izjave o ELS (Beyond the European Year of Skills: Maintaining the Momentum).

Prvi forum EPUO 2024–2025 z naslovom Spretnosti za vse/Skills for all je bil namenjen iztekajočemu se ELS. Izpeljan je bil 16. aprila v Hiši EU v Ljubljani in po spletu. Strokovni prispevki so med drugim zadevali raziskavo PIAAC, napovedovanje potreb trga dela in predstavitev Platforme trga dela. Predstavljena je bila prodorna kampanja Ozaveščanje za vseživljenjsko učenje. V zaključnem panelu z naslovom Spretnosti v sinergiji so se štirje udeleženci predstavili z odgovori na vprašanje, katera je njihova izrazito močna spretnost ter zakaj in kako so jo pridobili. Spregovorili smo o medsebojni povezanosti spretnosti in tem, kako se ta odraža v njihovih življenjih in pri delu. O dogodku smo objavili prispevek Prvi forum EPUO je navdušil.

Drugi forum EPUO 2024–2025 je bil izpeljan 26. februarja 2025 na ACS in po spletu. Pod naslovom Spretnosti za prihodnost – soočenja za sinergijo so se vidni strokovnjaki pogovarjali o prepletu tehničnih, mehkih in veščin za prilagodljivost, ki jih narekujeta hitro spreminjanje trga dela in tehnološki napredek. Naslovili smo tudi vprašanje, kako ob tem ohranjati in krepiti človeško bistvo ter delovati trajnostno. Skozi strokovna soočanja je forum EPUO osvetlil pomen vseživljenjskega učenja in sinergije med različnimi področji. Zaključek dogodka je poudaril intuicijo kot eno ključnih spretnosti prihodnosti. O tem smo objavili prispevek Spretnosti za prihodnost – soočenja za sinergijo.

Tretji forum EPUO 2024–2025 je bil izpeljan 19. junija v ljubljanskem Centru Rog in je imel dva vidika. Sprva je bil namenjen predstavitvi končnega evropskega poročila o ELS, ki pa je izšlo z veliko zamudo šele oktobra (Report on the implementation, results and overall assessment of the European Year of Skills). Na forumu smo to temo nadomestili s predavanjem predstavnice EK o aktualni pobudi Unija spretnosti, naslednici ELS in številnih drugih ukrepov Evropske komisije.

Na tretjem forumu EPUO je prevladala tema inovativna učna okolja

V družbi 9 tujih gostov iz 7 evropskih držav – Belgije, Češke, Estonije, Grčije, Latvije, Nemčije in Slovaške smo pod drobnogled vzeli nekaj primerov izvirnih učnih okolij iz slovenske in tuje prakse IO. Izhajali smo iz predpostavke, da táko okolje spodbuja aktivno in sodelovalno učenje, prilagojeno potrebam in interesom posameznika. Osrednji govorec je bil priznani izobraževalni futurist in snovalec učnih pristopov dr. Pieter Sprangers iz Belgije. Uvodoma je izpostavil pomen navdušenja kot izhodišča za učenje, v nadaljevanju pa zagovarjal pomen inovativnih učnih okolij in praks, kot je na primer nomadsko učenje. Več o forumu najdete v prispevku Forum EPUO o inovativnih učnih okoljih je bil ubran na aktualno temo.

Za to osrednjo temo projekta EPUO 2024–2025 smo razvili spletno podstran, poimenovano Inovativna učna okolja. Na njej je nanizanih dvanajst intervjujev s snovalci takih okolij, njihovimi nosilci in udeleženci. V videih so predstavljene zamisli, ki navdihnejo, morda tudi presenetijo, vsekakor pa spodbujajo k razmisleku, kaj vse je mogoče, ko se učimo drugače. Številne druge primere inovativnih učnih okolij smo posneli in predvajali že na forumih EPUO v obdobju 2021–2024; seznam je tukaj.

Vzajemno učenje o alternativnih učnih okoljih je obrodilo sadove

Na evropski ravni smo nacionalni koordinatorji iz 14 evropskih držav (Belgije - Flandrije, Cipra, Češke, Estonije, Irske, Islandije, Latvije, Madžarske, Nemčije, Nizozemske, Slovaške, Slovenije, Švedske in Turčije) sodelovali v t. i. Peer Learning Activity – dvoletni dejavnosti, ki je omogočala vzajemno učenje. Sestali smo se na osmih srečanjih po spletu in treh v živo. Zglede inovativnih učnih okolij smo spoznavali septembra 2024 na Madžarskem in oktobra 2025 na Slovaškem.

Skupaj smo izdali spletno publikacijo Innovative Learning Environments, ki jo je zavzeto uredila flandrijska koordinatorica Karine Nicolay in o tem objavila spletni dnevnik na EPALE.

Zbirki inovativnih pristopov iz vseh sodelujočih držav so v publikaciji dodani ukrepi na ravni evropske politike. Vključen je tudi povzetek strokovnega prispevka dr. Pietra Sprangersa na Tretjem forumu EPUO. Publikacija je odličen primer zavzetega mednarodnega sodelovanja s plemenitim namenom.

O vsem gornjem trenutno nastaja zaključno poročilo EPUO 2024–2025. Obenem se pripravljamo na osmo fazo uresničevanja EPUO, ki bo tudi v letih 2026–2027 prinesla veliko zanimivega in dobrega za skupnost IO.

Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS

V poletni izdaji e-Novičk smo pisali o Tretjem forumu EPUO 2025, izpeljanem v Centru Rog v Ljubljani. Namenjen je bil predstavitvi slovenskih primerov inovativnih učnih okolij. Ob tej priložnosti smo pojasnili, da se je v procesu uresničevanja Evropskega programa za učenje odraslih (v Sloveniji ga udejanjamo kot projekt EPUO) nekaj držav v obdobju 2024–2025 namenilo preučevati in si izmenjati tovrstne primere. Predstavniki skupine za t. i. vzajemno učenje (Peer Learning Activity – PLA) smo se poleg junijskega srečanja v Sloveniji že lani septembra sestali na Madžarskem (članek), nazadnje pa na Slovaškem.

V Bratislavi nas je 15. in 16. oktobra gostil Slovaški državni inštitut za poklicno izobraževanje, ki med drugim – tako kot ACS – deluje v vlogi nacionalnega koordinatorja (NK) EPUO. Povabilo k srečanju je sprejelo sedemnajst predstavnikov mreže NK EPUO iz devetih držav: Belgije, Cipra, Češke, Črne gore, Lihtenštajna, Madžarske, Nemčije, Severne Makedonije in Slovenije.

Našo državo je zastopala celotna ekipa projekta EPUO na ACS in na ta način zaokrožila svoje 13-letno delo na tem področju.

Slovaški kolegi so pripravili bogat strokovni in spremljevalni program

Prvega dne smo se sestali v ožjem krogu. Dan je bil osredotočen na izmenjavo izkušenj, predstavitev dobrih praks in poglabljanje sodelovanja v mreži EPUO. Obiskali smo tudi Narodno banko Slovaške kot primer odlične prakse na področju razvoja finančne pismenosti odraslih.

Drugega dne je mednarodna konferenca Onkraj učilnic: alternativni prostori za učenje odraslih (Beyond Classrooms: Alternative Adult Learning Spaces) privabila okrog 80 slovaških udeležencev.

Organizatorji so kasneje zapisali: »Konferenca je prinesla nove poglede na učenje zunaj tradicionalnih šolskih okvirov in pokazala, da je izobraževanje vseživljenjski proces, ki se lahko odvija kjerkoli – na delovnem mestu, v skupnostih, knjižnicah ali spletnih okoljih. Strokovnjaki z univerz, raziskovalnih ustanov, nevladnih organizacij in iz prakse so se strinjali, da se izobraževanje odraslih vse bolj usmerja v osebno in skupnostno razsežnost. Poleg tega raziskave kažejo, da motivacija odraslih za izobraževanje izvira predvsem iz notranjih potreb po osebnem razvoju, ne zgolj iz delovnih razlogov.«

Slovaške prispevke je dopolnila tuja gostja Larisa Șioneriu iz AONTAS, Irska. Predstavila je skupnostno izobraževanje kot obliko druge priložnosti za ljudi, ki prej niso imeli možnosti za šolanje – na primer za posameznike iz marginaliziranih skupin ali enostarševske družine.

Dejavnosti na temo inovativnih učnih okolij se nadaljujejo

V začetku novembra je svoj dogodek PLA izpeljala še Nemčija. Prikazani so bili  primeri inovativnih učnih okolij za pridobivanje temeljne izobrazbe in spretnosti odraslih. Četudi se tega sestanka nismo udeležili, bomo predstavljene izkušnje lahko spoznali v publikaciji, ki bo izšla v okviru EPALE. Ta bo namreč zbrala primere iz vseh sodelujočih držav, o povezavi nanjo vas bomo obvestili.

Naj opozorimo še na spletno podstran projekta EPUO, poimenovano Inovativna učna okolja. Na njej so nanizani intervjuji s snovalci takih okolij, njihovimi nosilci in udeleženci. V videih so predstavljene zamisli, ki navdihnejo, morda tudi presenetijo, vsekakor pa spodbujajo k razmisleku, kaj vse je mogoče, ko se učimo drugače. Spletno stran in nekatere vsebine iz omenjenega tretjega foruma EPUO smo na povabilo EK predstavili na zadnjem sestanku nacionalnih koordinatorjev EPUO 2024–2025 14. novembra v Bruslju.

Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS

Aktualno je (med drugim) sodelovalno učenje, ki vključuje raziskovanje in ustvarjalnost. Prilagojeno je interesom učečih se in jim omogoča praktične izkušnje ter daje občutek aktivne vloge pri učenju. Aktualno je učenje v virtualnih okoljih, uporaba umetne inteligence, razširjene resničnosti in simulacij. Aktualno je pridobivanje ne le znanja, temveč širokih spretnosti, med njimi tudi kritičnega mišljenja, uspešnega sodelovanja, reševanja problemov ipd. Aktualno je vračanje k naravi in kulturnim koreninam ...

Tematika je brez dvoma vroča, a kar zadeva IO, se lahko upravičeno vprašamo: gre res za nekaj povsem novega ali pa je inovativnost (okolij, vsebin, metod) izobraževanju odraslih v krvi? Gornji vidiki so namreč že vtkani v naša dolgoletna prizadevanja, le da se njihovi pojavni obrazi dobrodošlo spreminjajo ter prilagajajo času, prostoru, okoliščinam, v katerih bivamo in delujemo.

Dogajanje na forumu EPUO o inovativnih učnih okoljih je bilo večplastno

Tretji forum EPUO 2025 je 19. junija s svojim značilno blagim, a nič manj prodornim nagovorom odprla direktorica ACS dr. Nataša Potočnik.

Poudarila je pomenljivost njegovega prizorišča – Centra Rog, saj ta ustanova koncept inovativnega učnega okolja zgledno pooseblja. Center je bil uradno ustanovljen maja 2021 kot neprofitni javni zavod v prenovljeni zgradbi nekdanje tovarne koles Rog – industrijskega simbola Ljubljane. Njegova revitalizacija pa se je začela že leta 2007 in je vključila dolgoletno participativno načrtovanje v sodelovanju z več kot 6.000 uporabniki, strokovnjaki in organizacijami. Od novembra 2023 Center Rog deluje kot odprto kreativno središče. Ponuja skoraj 9.000 m² skupnih delavnic, projektne studie, rezidence, knjižnico, prostore za druženje. Njegov namen je delovati kot spodbudno okolje za ustvarjalce, profesionalce in druge navdušence. Želijo opolnomočiti skupnostno ustvarjanje, spodbuditi kreativne industrije, medsektorsko sodelovanje ter družbeno koristne projekte v duhu trajnostnega razvoja in krožnosti, nam je zavzeto zaupala gostiteljica, direktorica Centra Rog, Renata Zamida.

Osrednji govorec foruma je bil priznani izobraževalni futurist in snovalec učnih pristopov dr. Pieter Sprangers iz Belgije. Uvodoma je izpostavil pomen navdušenja kot izhodišča za učenje ter pomen inovativnih učnih okolij in praks IO, med katerimi omenja tudi koncept t. i. nomadskega učenja. Vseživljenjsko učenje je predstavil kot ključno dimenzijo sodobne pismenosti. Pri tem je poudaril vlogo lokalnih skupnosti, ki prevzemajo odgovornost za njegovo uresničevanje.

Posebno pozornost je namenil ranljivim skupinam odraslih udeležencev ter raziskavam o ambasadorjih učenja in pogovornih metodah. Dotaknil se je tudi (pre)oblikovanja izobraževalnih sistemov in razvoja nove znanstvene discipline – raziskovanja izobraževalnega oblikovanja. Prispevek je zaključil s premislekom o dejavnikih, ki spodbujajo učenje, ter onih, ki ga zavirajo.

V nadaljevanju smo spoznali odlične primere slovenskih inovativnih učnih okolij. S prispevki

• Študijski krožki: Ko klik zamenja pogovor,
• Gozdne knjižnice – kjer se narava sreča z znanjem in
• Opolnomočenje mladih za dialog: orodja za mladinske delavce in pedagoge za premagovanje polarizacije

so nas navdušili Erika Švara in Alenka Štrukelj z ACS ter Matej Cepin iz Socialne akademije. Vsi trije so nas prevzeli s svojo zavzetostjo, ki je dala vedeti, da globoko verjamejo v to, o čemer govorijo, oziroma kar je njihovo delo.  

Priznati je še treba, da je bil forum sprva namenjen uradnemu zaključku ELS. EK je namreč napovedala, da bo v prvi polovici 2025 objavila uradno poročilo o tej pobudi, ki je EU ozaveščala o pomenu spretnosti od 9. maja 2023 do 8. maja 2024. S projektom EPUO smo jo temeljito podprli z uvodnim in zaključnim slovenskim dogodkom ELS. Enako smo nameravali ravnati ob objavi zaključnega poročila, vendar slednje še ni v javnosti. Sodelavka EK iz pristojnega direktorata, Maya Ivanova, je udeležencem foruma po spletu prijazno predstavila nekaj kazalnikov uspešnosti ELS ter pobud, ki so z njim tesno povezane – med njimi predvsem Unija spretnosti in Pakt za znanja in spretnosti.

A to še ni vse: družili smo se tudi pred forumom in po njem

Tuji gostje, vsi tudi sami v vlogah nacionalnih koordinatorjev EPUO, so v Slovenijo prispeli dan prej, kar smo izkoristili za popoldansko srečanje na ACS. Predstavili smo jim dejavnosti, po katerih Slovenija v strokovnih krogih IO predstavlja velik zgled: svetovanje in  vrednotenje v IO ter ozaveščanje za vseživljenjsko učenje – 30-letne dosežke TVU in novo kampanjo Lahko.si. Prisluhnili smo tudi estonskim izkušnjam pri promoviranju IO, predstavila nam jih je Sirje Plaks iz Estonskega združenja izobraževalcev odraslih – Andras. Laura Iveta Peniga iz Ministrstva za izobraževanje in znanost pa nam je razložila, kako razumejo in udejanjajo inovativna učna okolja v Latviji.

Po forumu, 20. junija, se je 14-članska odprava, sestavljena iz domačih in petih tujih zanesenjakov, podala na štajerski konec. Obiskali smo še en primer inovativnega učnega okolja – Mednarodni center za samooskrbo Dole pod vodstvom ddr. Ane Vovk. Nikakor nismo mogli dojeti, da Ana obsežno posest obdeluje in pridelke predeluje – sama.

Še posebno tuji gostje so večkrat vprašali, kdo neki ji pomaga, Ana je vztrajno odgovarjala, da je ravno v tem bistvo njenega načina razmišljanja in delovanja: kako z malo dela, vendar zelo premišljenega, doseči največji možni učinek. Njene modrosti je naša zunanja sodelavka mag. Maja Novak ujela v videoposnetek, ki lahko poteši (ali vzbudi) tudi vašo radovednost.

Če upoštevamo obdobje 2021–2025, je Tretji forum EPUO 2025 v bistvu sedemnajsti forum EPUO po vrsti. Sedemnajst izvedb, nekatere le po spletu, druge hibridno. Sedemnajst skupin domačih in tujih gostov, govorcev iz sveta izobraževanja, še večkrat pa iz drugih področij javnega in zasebnega. Ti so osvetljevali najrazličnejše aktualne družbene teme in se dotaknili vloge IO pri odzivanju na trende in njihovem soustvarjanju. Koliko pričevanj, modrosti, zamisli, provokativnih pa tudi blagodejnih besed, za katerimi stojijo tudi zanosna dejanja! In koliko hvaležnosti do vseh, ki so si jih delili z nami! Navajamo pot do forumov EPUO 2021 (o prihodnosti IO), 2022–2023 (o spretnostih za življenje) ter 2024–2025 in vas vabimo v to zakladnico misli in besed.

Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), opremila Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), obe ACS

EAEA vsako leto za svoje člane organizira več aktualnih strokovnih dogodkov. Osrednjega pomena je nedvomno njihova letna konferenca, povezana s predhodno generalno skupščino in podelitvijo nagrad. Ta dvodnevni dogodek so tokrat izpeljali 3. in 4. junija v Leipzigu, v vzhodnem delu Nemčije. Tema Prožne učne poti (Flexible Learning Pathways) je privabila nad 150 udeležencev iz malodane vseh evropskih pa tudi nekaterih drugih držav, npr. Ukrajine in Moldavije. V vlogi soorganizatorjev sta nastopali nemški članici EAEA – DVV International (Inštitut za mednarodno sodelovanje pri Nemški zvezi ljudskih univerz) in Ljudska univerza v Leipzigu.

Nov upravni organ EAEA, nova priznanja

Predstavnice ACS smo se torej odločile za omejeno udeležbo, tako da smo prvega dne spremljale le večerno podelitev priznanj EAEA Grundtvig ter priznanj, ki jih za mednarodno sodelovanje v IO podeljuje DVV International. Slednje nosijo ime Rite Süssmuth, priznane nemške političarke in velike zagovornice IO.

Prožnost učnih poti ima različne razsežnosti

Drugega dne smo sodelovale na letni konferenci, ki jo je odprla po stažu in letih mlada generalna sekretarka EAEA, Raffaela Kirher. Poleg prožnosti učnih poti je izpostavila osredotočenost na učeče se ter njihovo dejavno vključevanje v učne procese.

Sledil je osrednji plenarni prispevek Elif Bahar iz OECD. Predstavila je ugotovitve iz raziskave PIAAC o spretnostih odraslih iz leta 2023, opravljene na vzorcu več kot 160.000 odraslih po vsem svetu. Po njenih besedah se eden od štirih odraslih sooča z ovirami, ki jim preprečujejo sodelovanje v IO. Med najpogosteje navedenimi so pomanjkanje časa zaradi službenih ali družinskih obveznosti, visoki stroški izobraževanja ter nizka samozavest ali motivacija. Za odpravo teh ovir OECD poziva k bolj modularnemu pristopu k učenju, učinkovitemu priznavanju predhodno pridobljenega znanja, manj togim vstopnim pogojem ter večji preglednosti in zagotavljanju kakovosti izobraževalnih ustanov.

V nadaljevanju smo se udeleženci razporedili v delovne skupine in obravnavali aktualne teme v IO. Zdi se, da je bil skupni izziv opozoriti na prodorno moč IO – ne zgolj na ravni posameznika, temveč celotne družbe. Živimo namreč v vznemirljivem času, polnem sprememb in zahtevnih izzivov, prav učenje pa nam lahko omogoči, da smo jim kos individualno in kolektivno.

Razprava v delovnih skupinah je bila živahna in nas je strokovno obogatila

Dopoldne sem sodelovala v skupini, v kateri smo se ukvarjali z opredelitvijo dveh obrazov družbeno-ekonomske tranzicije, to sta trajnostnost in konkurenčnost. Navidezno se morda izključujeta, ni pa nujno, zato smo razpravljali o njuni povezljivosti in morebitni sinergiji. Učenje, ki je nepogrešljivo pri ohranjanju trajnih in pridobivanju novih vrednot, znanja in spretnosti, smo opredelili kot univerzalno pravico in gibalno silo. Posamezniku pomaga, da prehaja iz reaktivne v proaktivno vlogo. V ta namen pa je treba sklepati partnerstva z nosilci odločanja, gospodarstvom in drugimi pomembnimi deležniki, tudi učečimi se, smo zaključili.

V popoldanskem delu sem izbrala skupino z naslovom Learner agency and action: Addressing strategies for fostering self-determination and collective action in ALE. Z rabo besede agency v smislu avtonomnega delovanja učečih se sem se srečala prvič. Slutila sem njen pomen, a sem se posvetovala še s ChatGPT, ki pravi takole: »V kontekstu izobraževanja (in širše v družboslovju) learner agency pomeni zmožnost in moč posameznika, da deluje avtonomno, se samostojno odloča, prevzema pobudo in vpliva na svoje učenje in okolje. Gre za koncept, ki poudarja aktivno vlogo učečega se – ne kot pasivnega prejemnika znanja, temveč kot dejavnega soustvarjalca lastne učne poti.«

Ozadje razprave v skupini so bila spoznanja projekta ENHANCE – Enhancing learners voice.

Na ACS se sodelovanja z učečimi se lotevamo predvsem z institutom Priznanj ACS. Tukaj pa je šlo za več – za vključevanje (glasu) učečih se v odločanje o njihovih učnih poteh – od načrtovanja, zagotavljanja dostopnosti in prožnosti, do izvedbe in ovrednotenja. Torej: nič za učeče se brez njih! Ta praksa (v Evropi nasploh) še ni dovolj razvita, prednjačijo Irci in Angleži. Predpostavlja – med drugim – usposabljanje učečih se za tovrstno delovanje, predvsem pa njihovo pripravljenost za zagovorniško vlogo. V Sloveniji smo se s tem spogledovali že leta 2005, ko smo nameravali ustanoviti Forum učečih se, a so nas ustavile številne dileme. Je zdaj čas, da se z njimi soočimo? Več o delu v tej skupini najdete tukaj.

Sodelovanje s sekretariatom EAEA in posameznimi člani tega združenja – na tovrstnih dogodkih in v projektih – na ACS doživljamo kot izjemno pomemben del naših mednarodnih prizadevanj. Spoznanja in zamisli si redno delimo s partnerji v Sloveniji, zato smo v tem članku nanizali nekaj dejstev in utrinkov z našega druženja v Leipzigu. Zanimiv pa je tudi pogled sodelavke EAEA Sari Pohjola, ki je dogajanje povzela v članku.

Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), ACS

Forum EPUO smo tokrat izpeljali malce drugače

ELS se je lani maja uradno izteklo, od tedaj pa EK v sodelovanju s partnerji pripravlja končno poročilo o njegovem poteku in učinkih. Pričakujemo ga lahko v kratkem. Nedavno objavljeno Sporočilo Unija spretnosti (The Union of Skills) je dediščina ELS oziroma njegova krepka nadgradnja. V njem se EK med drugim zavzema za zagotavljanje priložnosti za stalno pre- in dousposabljanje odraslih. Učenje, izobraževanje in usposabljanje za pridobivanje spretnosti, kompetenc, znanja … torej pospešeno pridobivajo pomen – v vseh življenjskih obdobjih. Žal z močnim poudarkom na usposabljanju za delo in manj za druge vloge, ki jih imamo kot posamezniki in člani skupnosti!

Z gosti foruma EPUO smo se 26. februarja na ACS in po spletu dotaknili nekaterih spretnosti za življenje. Postavili smo jih v sedanjost in prihodnost ter poudarili njihovo medsebojno prepletenost. Srečanje je bilo zasnovano kot skupek soočanj strokovnjakov, ki odlično delujejo na različnih področjih. Zavedajo pa se, da ta niso izolirana. Pridobljene spretnosti se zato (lahko) prepletajo in  delujejo v sinergiji. Goste smo povprašali o njihovih sedanjih prizadevanjih, načrtih ter medsebojnem sodelovanju.

Foruma se je udeležilo 120 oseb – osebno, v okolju Zoom ali na povezanih kanalih, na katerih je tekel posnetek v živo. Namen tega članka je nekoliko opisati dogajanje, a ne preveč – raje si poglejte posnetek, ki je objavljen na spletni strani dogodka.

Tandem zasebno in službeno

Dr. Nataša Potočnik, direktorica ACS, in mag. Gregor Mohorčič, direktor CPI, sta bila prvi par, ki je odgovarjal na gornja vprašanja (in tista vmes). Spregovorila sta o svojih preteklih izkušnjah, ki so ju pripeljale na sedanji delovni mesti, ter aktualnih prizadevanjih. Dotaknila sta se prepletenosti splošnega, neformalnega učenja in izobraževanja, za katerega prvenstveno skrbi ACS, ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja, za katerim trdno stoji in ga trenutno prenavlja CPI. Zaupala sta nam spretnosti, ki se jima zdijo pomembne za prihodnost – po osebni in strokovni plati. Njun celotni nastop je bil odličen preplet energij jin in jang – pri čemer sta si ti dve vlogi simpatično izmenjevala.

Opremljeni za zeleni in digitalni prehod

Drugi par, ddr. Ana Vovk iz Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in dr. Jože Guna iz Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, sta dopolnjevala pogled na zelene in digitalne spretnosti. Te so v zadnjih letih najpogosteje nagovorjene – tako na ravni politik kot tudi stroke in prakse. Kljub temu se zdi, da nam še ni dovolj jasno, katere razsežnosti imajo prve in kako zelo pereče so. Anina tekoča in zanosna pripoved nas je postavila na trdna tla, nas zresnila in na trenutke nasmejala. Jože jo je odlično dopolnil in nam digitalni svet približal na igriv način. Oba sta poudarila medsebojno dopolnjevanje teh dveh in še mnogih drugih vrst spretnosti za preživetje in uspevanje v viharno spreminjajočem se svetu.

Samozavestni in podjetni

Tretji par, dr. Alenka Braček Lalić z Inštituta za avtentično voditeljstvo in mag. Maja Novak iz We4You, Zavoda za izobraževanje, je nagovoril osebne (čustvene) in medosebne ter komunikacijske spretnosti. Govornici sta nam zaupali, kaj je vplivalo na njun prestop v samostojno podjetništvo. To prinaša več svobode, a od njiju terja veliko notranjo urejenost, osredotočenost, zaupanje vase in druge. Slednje lahko vodiš in poučuješ, jih spodbujaš na potovanjih v dejanski in virtualni resničnosti le, če si pristen. Sogovornici sta bili izrazito osebni in sta nam prav zaradi tega omogočali poistovetenje. Prav temu pa je vse skupaj namenjeno. Tu prostora za strah ali sram ni več in prav to odlikuje plemenitega človeka.

Intuicija postaja supermoč prihodnosti!

S temi besedami nas je v zaključnem predavanju navdušil Aleksej Metelko. Opozoril nas je, da se gibljemo v začaranem krogu vedno istih misli, poleg tega je večina negativnih. Na nek način nam je dal dovoljenje in nas spodbudil, da prisluhnemo tistemu tihemu notranjemu glasu, ki ga preglasuje vsakodnevno dogajanje. Opremil nas je z napotki, kako naj izostrimo svoj posluh za ta čut – pogoj za to je praviloma umiritev in tišina. Kaj težjega v tem svetu hitenja in kakofonije!

Mag. Zvonka Pangerc Pahernik (zvonka.pangerc@acs.si), opremila Ana Peklenik (ana.peklenik@acs.si), obe ACS