General

We work with unemployed men, lone parents, those who left school early, early school leavers, we also work with people with disabilities, and people of older, mature age.

In my own area the biggest priority for us would be lone parents. There is a very high rate of very young lone parents so it is important for us to meet them in situations and places where they feel comfortable. We would normally meet them in the kitchen, at the table, having a cup of tea, having informal chat first, what they would like to do, where would they like to go, programs they’d like to do, and also there is an opportunity for us to tell them, what we do at the same time and the programs that we have on offer. That is really in general; we would meet people normally where they are at. For the men’s group, for example, we would have met them in the booking office, betting at the horse racing. We have gone to the horse racing and have a stand and talk to people there. The older people we would meet at the groups they are meeting in, and we would just go and introduce ourselves and then informally after that meet up with them wherever they would be comfortable.

Osipnike, torej tiste odrasle, ki se ponovno vračajo v izobraževanje, tako formalno kot neformalno, niso tisti klasični, ampak se po več letih vračajo v izobraževanje. Potem priseljence, zaposlene manj izobražene, tudi brezposelne, delala sem tudi z invalidi.

Da ne ostajaš za štirimi stenami, nikakor ne, se družiš, ker vsak izmed nas ima nekaj dobrega, ima mnogo znanj. Odrasli imajo mnogo izkušenj, ki jih sploh ne cenijo. In vsa ta znanja bi morali mi v različnih asociacijah, združenjih uporabit, vključit, prenašat na mlade.

Ključen moment je, da jih prepoznamo, da jih sprejmemo, da jih razumemo in predvsem, da imamo sposobnost empatije in pa da jim ponudimo tisto, kar najbolj potrebujejo, da se v naših hišah, LU, dobro počutijo, da jim damo prijetem občutek, mogoče sproščenosti, ker vse to pripelje do lažjega učenja in lažjega socialnega vključevanja, kar pa dejansko najbolj potrebujejo.

Pri ranljivih skupinah je treba zmanjšati predsodke na nulo, poiskati njihove pozitivne stvari, ustrezno prilagoditi delovno mesto in rezultati bodo tu.

Zagotovo vse splošne kompetence od jezika, tudi osnove matematike, danes tudi osnove dela z računalnikom, digitalnih znanj, pa seveda, odvisno od proizvodnje, najbrž tudi tujih jezikov. Torej vse te temeljne spretnosti so potrebne za delo v proizvodnji.

Zagotavljamo potrebe tako, da se vključujemo v nacionalne projekte, kot je projekt pridobivanja temeljnih kompetenc. Potem smo se vključili v medgeneracijsko sodelovanje. Sodelujemo z raznimi društvi, organizacijami, povezujemo se tako z Zavodom za zaposlovanje in tudi z ostalimi LU na Gorenjskem.

Moje priporočilo je predvsem delati odkrito, pošteno, transparentno in srčno, ker ljudje, ki se v našem okolju že tako težko integrirajo oziroma vključujejo, potrebujejo ljudi, ki jim bojo zaupali. To se mi zdi ključno pri vključevanju, da odkrito in srčno pomagaš iskat in kreirat nove možnosti in priložnosti za vključevanje in ljudem stojiš toliko časa ob strani dokler sami v resnici niso sposobni stopiti po poti, ki so si jo začrtali.

Najprej je potrebno dobro spoznati življenje, potrebe teh ranljivih skupin in pa jim prilagoditi izobraževalne programe, tako krajevno, tako časovno, tako vsebinsko. Pred samim vključevanjem v programe pa je potrebna zelo dobra motivacija, spodbuda k izobraževanju.

Poslušajte jih, vzemite si čas za njih, poslušajte njihove zgodbe, in dobro razmislite na kakšen način jim lahko pomagate. Pustite jim, ko jih opolnomočite, da potem sami nadaljujejo to svojo zgodbo.

Ranljivi potrebujejo to, da jih nekdo posluša. To je najprej. Počutijo se spregledani in preslišane. In želijo, da jim nekdo prisluhne. Torej to, več časa. Strokovni delavci bi dejansko… Če bi imele neomejene možnosti, bi si želela, da imamo več časa za individualno delo in da se lahko dejansko posvetimo vsakemu posamezniku.