Prihodnost dela in spretnosti
Četrti forum EPUO o prihodnosti izobraževanja odraslih

25. november 2021, spletni dogodek (Zoom)

Digitalizacija in druge oblike tehnološkega napredka vse pomembneje vplivajo na naše življenje in delo. Ne glede na starost in življenjske okoliščine mora vsak od nas razvijati nove spretnosti, saj sicer kaj hitro zaostanemo za prevladujočim družbeno-ekonomskim tokom. Hkrati moramo krepiti stalno relevantne in uporabne spretnosti. Med temi so na prvem mestu temeljne in tiste spretnosti, ki zadevajo ustvarjalnost, timsko delo, kritično mišljenje, podjetništvo pa tudi empatijo, etiko in moralo.

Nove tehnologije in posledično drugačna organizacija dela vplivajo na spremenjene naloge, odgovornosti in načine dela. Vodijo v opuščanje nekaterih poklicev in vznik novih. Poleg digitalnega prehoda nas zadevajo tudi demografski izzivi ter zelena preobrazba družbe in ekonomije, saj so potrebni trajnostni pristopi – k učenju in delu. Napovedovanje potreb po spretnostih in njihovo upravljanje sta v nenehno spreminjajočih se okoliščinah prva pogoja za uspeh.

V vse kompleksnejšem in negotovem svetu se je treba učiti (in delovati) hitreje, učinkoviteje. Reprodukcija znanega je preživeta, potrebni so (inter)akcija, projektno zasnovano učenje in konstantno raziskovalno (samo)izpraševanje, kaj novega lahko dosežemo s svojimi stalno dopolnjujočimi se znanji in spretnostmi. Ustrezno se morajo prilagajati tudi vsi sestavni deli sistema izobraževanja in usposabljanja, zato da bo raba novih tehnologij visoko kakovostna in odgovorna.

Na potezi smo vsi, a posamezniki s primerjalno nizkimi ravnmi spretnosti so toliko bolj na udaru, saj ne znajo, zmorejo, nočejo … Prožnost, individualizirani pristopi, svetovanje in vrednotenje predhodno pridobljenih znanj ter ozaveščaje o koristih, ki jih učenje prinaša za delo in življenje nasploh, so ključni dejavniki uspeha. Formalno, neformalno, priložnostno (izkustveno) – tako splošno kot poklicno izobraževanje in učenje zagotavljajo začetno znanje in spretnosti, šele celostni in vseživljenjski pristop pa nam omogoča uspešno soočanje z izzivi sodobnega časa.

Izpostavljamo poklicno izobraževanje in usposabljanje, ki je velikega pomena pri zagotavljanju digitalnih in praktičnih spretnosti, po katerih trg dela povprašuje. Pomembno je tudi pri odpravljanju neskladij med obstoječimi in tistimi spretnostmi, po katerih je povpraševanje največje. Poti izpopolnjevanja – nove priložnosti za odrasle je evropska strategija, ki od leta 2016 temu namenja veliko pozornosti, obenem pa opozarja tudi na pomen splošnih, mehkih spretnosti.

O omenjenih temah smo se pogovarjali na forumu o prihodnosti dela in spretnosti, ki ga je organiziral Andragoški center Slovenije (ACS) v četrtek, 25. novembra 2021, v spletni izvedbi (Zoom), od 9.00 do 12.15.

Celotni posnetek dogodka (brez prevodov)

Video

Upravljanje s spretnostmi – usklajevanje spretnosti in delovnih mest v dinamičnih časih (dr. Jasper Van Loo)

Karierna platforma – koncepti in prizadevanja (mag. Gonzalo Carlos Caprirolo Cattoretti)

Priložnosti digitalizacije v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (mag. Janez Damjan)

Primer iz prakse: Biotehniški izobraževalni center (BIC) Ljubljana

Kvaliteta in trajnost dela (Andrej Zorko)

Učenje za prihodnost – učni kompas OECD 2030 – izsek (prof. dr. Andreas Schleicher)

Premislek o prihodnjih scenarijih učenja in dela (doc. dr. Petra Javrh)

Odnos do dela v sodobnem svetu (dr. Miha Mazzini)

Celotni posnetek dogodka (slovenski prevod)

Grafična žetev

(Lara Kastelic)

Program

1. del: O delu in spretnostih

Program (pdf)

9.00–10.30

Upravljanje s spretnostmi – usklajevanje spretnosti in delovnih mest v dinamičnih časih (Skills governance – matching skills and jobs in dynamic times), dr. Jasper Van Loo, Cedefop (Evropski center za razvoj poklicnega izobraževanja in usposabljanja)

Karierna platforma – koncepti in prizadevanja, mag. Gonzalo Carlos Caprirolo Cattoretti, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Priložnosti digitalizacije v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, mag. Janez Damjan, Center RS za poklicno izobraževanje

Primer iz prakse: Biotehniški izobraževalni center (BIC) Ljubljana – izobraževalni center prihodnosti

Razprava

10.30–10.45

Odmor

2. del: O učenju in delu

10.45–12.15

Kvaliteta in trajnost dela, Andrej Zorko, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije

Učenje za prihodnost – učni kompas OECD 2030, prof. dr. Andreas Schleicher, OECD (iz posnetka, predvajanega na 7. konferenci ravnateljev vzgojno-izobraževalnih zavodov: Pedagoško vodenje za dvig kakovosti in učinkovitosti. Brdo pri Kranju, 23.–25. avgust 2021)

Premislek o prihodnjih scenarijih učenja in dela, doc. dr. Petra Javrh, Andragoški center Slovenije (ACS), Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Odnos do dela v sodobnem svetu, dr. Miha Mazzini

Razprava

Povezovalka foruma: mag. Zvonka Pangerc Pahernik, ACS

Zagotovljeno bo jezikovno in znakovno tolmačenje.

Več informacij: