Inovativna učna okolja

Mednarodni center za samooskrbo Dole, ki ga vodi prof. ddr. Ana Vovk, je izjemen primer učilnice v naravi. Obiskovalci tu pridobivajo znanja o celostni samooskrbi – od pridelave hrane in zagotavljanja vode do trajnostne rabe energije. Hkrati spoznavajo, kako naravni procesi delujejo, katere rastline lahko gojimo in zakaj so pomembne za zdravje. Cilj je razvijati načine življenja, ki zmanjšujejo odvisnost od trgovin in zunanjih virov ter krepijo povezanost z naravo.

Posebno mesto v dejavnosti centra ima medgeneracijsko učenje. Na obisk prihajajo družine – stari starši, starši in otroci. Skupaj raziskujejo, kako lahko posamezne ureditve – od vertikalnih sistemov in jurt do izdelave mlak – prenesejo v svoje domače okolje. Ob tem spoznavajo pomen sodelovanja: starejši pogosto nimajo več moči za večja dela, mlajši nimajo dovolj časa, za otroke pa so pomembne priložnosti, da se odmaknejo od zaslonov in pridobijo stik z naravo.

V centru gre za izkustveno učenje. Udeleženci se seznanijo s tem, kar ponuja narava, in se učijo, kako posamezne elemente umestiti v svoj prostor: glede na teren, vodo, kakovost zemlje in rastline. Rešitve so vedno zasnovane tako, da posnemajo naravne procese, hkrati pa odražajo želje in potrebe ljudi, ki jih uvajajo v svoj vsakdan.

S tem center uresničuje pomembno poslanstvo – ponuja znanja, ki so praktična, uporabna in življenjsko pomembna. Odrasli se učijo skupaj z otroki, kar ustvarja pogoje za medgeneracijski dialog, skupno delo in odgovornost za prihodnost. Mednarodni center za samooskrbo Dole je tako prostor, kjer se tradicija, sodobne trajnostne prakse in osebne izkušnje združujejo v celostno učno izkušnjo, ki krepi samozadostnost in spodbuja trajnostni razvoj skupnosti.

Video je bil posnet 20. junija 2025 v okviru študijskega obiska Mednarodnega centra za samooskrbo Dole. Andragoški center Slovenije (ACS) ga je za domače in tuje udeležence organiziral v sklopu Tretjega foruma EPUO 2025 na temo Inovativna učna okolja. Več o tem dogodku lahko preberete v E-biltenu EPUO.

Center Rog, ki je odprt dobro leto in pol, je v tem času postal prepoznaven kot prostor učenja, ustvarjalnosti in povezovanja. Po besedah Alje Fir so odzivi obiskovalcev izjemno pozitivni, strukturirani programi pa polno zasedeni. Osrednja dejavnost centra so usposabljanja v proizvodnih laboratorijih (t. i. labih), ki so dostopna vsem od 14. leta starosti naprej.

Usposabljanja so zasnovana kot triurna srečanja, na katerih se udeleženci seznanijo z določeno tehnologijo, spoznajo varno uporabo strojev in osnovna pravila dela. Mentorji predstavijo delovanje strojev, udeleženci pa jih preizkusijo tudi sami. Po opravljenem usposabljanju dobijo možnost samostojne uporabe labov, kjer lahko razvijajo svoje ideje in projekte. Ob tem jim mentorji še naprej nudijo tehnično podporo, spodbudo in usmerjanje.

Veliko udeležencev sprva nima dovolj samozavesti ali jasne ideje, kaj bi ustvarili. Ravno zato Center Rog poleg osnovnih usposabljanj ponuja strukturirane programe, ki jih vodijo od prvih stikov s tehnologijo do lastnih izdelkov. Tako se posamezniki postopno učijo, razvijajo kompetence in pridobivajo zaupanje v svoje sposobnosti.

V labih se prepletajo tradicionalne in sodobne tehnologije: od dela z lesom in tekstilom do novih digitalnih orodij. Učenje je praktično, izkustveno in temelji na konkretnih projektih, ki posameznikom dajejo občutek dosežka. Center Rog tako deluje kot prostor vseživljenjskega učenja, kjer odrasli in mladi skupaj razvijajo ustvarjalnost, ročne in tehnične spretnosti ter gradijo samozavest.

S tem Center Rog uresničuje svoje poslanstvo: odpirati prostor, kjer znanje ni rezervirano le za formalne učilnice, ampak nastaja skozi prakso, sodelovanje in podporo skupnosti.

Center Rog je bil 19. junija 2025 prizorišče Tretjega foruma EPUO 2025 na temo Inovativna učna okolja. Več o tem dogodku lahko preberete v E-biltenu EPUO.

Center Rog je postal prostor, kjer se odrasli vseh starosti lahko srečujejo, učijo in ustvarjajo. V različnih laboratorijih (t. i. labih) – med njimi tekstilnem in keramičnem – potekajo številni tečaji, delavnice in krožki, ki udeležencem omogočajo pridobivanje novih znanj in spretnosti. Po besedah Uroša Topića, vodje tekstilnega laba, je povpraševanja vedno več, kar dokazuje, da obstaja močno zanimanje za učenje tako pri mladih kot tudi pri starejših in upokojencih.

V tekstilnem labu lahko udeleženci spoznavajo tako osnovne kot naprednejše tehnike šivanja, medtem ko je keramični lab po obisku celo med najbolj priljubljenimi. Posebna odlika Centra Rog je odprtost za vse generacije, saj programe prilagajajo odraslim v različnih življenjskih obdobjih.

Pomembno mesto ima medgeneracijsko učenje. Starejši udeleženci v skupnostnih krožkih prenašajo tradicionalne veščine, kot so klekljanje, kvačkanje in izdelava tapiserij, na mlajše generacije. Ne gre le za učenje tehnik, temveč za krepitev skupnosti, sodelovanja in medsebojnega spoštovanja. Skupni projekti, kot je bila celoletna skupnostna tapiserija, kažejo, kako lahko ustvarjalnost povezuje ljudi različnih starosti in ozadij.

Center Rog s tem uresničuje andragoško poslanstvo – učenje in izobraževanje odraslih razume kot celosten proces, ki vključuje osebni razvoj, ohranjanje kulturne dediščine in hkrati učenje sodobnih tehnologij – vse po načelih trajnostnosti. Labi so zato več kot le prostori za ustvarjanje: so učilnice prihodnosti, kjer se znanje prenaša med generacijami, krepi skupnost in gradi kultura vseživljenjskega učenja.

Center Rog je bil 19. junija 2023 prizorišče Tretjega foruma EPUO 2025 na temo Inovativna učna okolja. Več o tem dogodku lahko preberete v E-biltenu EPUO.

Aleš Pevec iz Tehnološkega parka opozarja, da je tradicionalno učenje pogosto zahtevno, saj temelji predvsem na pomnjenju in abstraktnem razumevanju. Tak način je posebno naporen za odrasle, ki se kasneje v življenju vračajo k učenju. Po njegovem mnenju lahko tehnologija ponudi ključni odgovor: razširjena in virtualna resničnost omogočata, da zapleteni pojavi postanejo vidni, otipljivi in razumljivi.

S pomočjo mobilnih telefonov ali računalnikov lahko danes v učni proces vstopijo tridimenzionalni modeli. Ti ponazarjajo različne procese – od delovanja strojev, kemijskih reakcij in zgradbe celic do zgodovinskih prizorišč. Tako učenje postane izkustveno, saj posameznik o nekih vsebinah ne le bere, temveč jih vidi in doživlja. To olajša pridobivanje znanja, pospeši transformacijo med poklici in omogoča hitrejše prilagajanje spremembam na trgu dela.

Tehnološki park s tem odpira nove poti v andragoški praksi. Svoj učni in razvojni laboratorij usmerja v spodbujanje digitalne pismenosti, saj udeležence uči, kako sami ustvarjajo učne pripomočke, igre in simulacije. Posebno izpostavljeni brezplačno dostopni za šole, organizacije in posameznike sta orodji Unity in Blender. V sklopu intenzivnih 40-urnih tečajev udeleženci pridobijo veščine, s katerimi samostojno izdelajo virtualne modele – od delujočih strojev do učnih iger.

Tak pristop krepi digitalne kompetence odraslih, spodbuja ustvarjalnost in povezuje teorijo s prakso. Hkrati kaže, da učenje ni več omejeno na knjige in klasične metode, temveč se lahko odvija v interaktivnem, vizualnem in doživljajskem okolju. S tem Tehnološki park prispeva k razvoju novih oblik učenja, ki odraslim pomagajo premagovati ovire in odpirajo poti v prihodnost izobraževanja.

Robotika je ena najhitreje razvijajočih se tehnologij današnjega časa, ki že pomembno spreminja način našega življenja in dela. V Katapult d.o.o. jo uporabljajo kot orodje za izobraževanje odraslih in mladih, pri čemer želijo nove tehnologije približati čim širši javnosti. Po besedah dr. Maše Jazbec in Alenke Knez imajo edini v Sloveniji tako širok nabor robotov, med katerimi posebno mesto zavzema robotski pes Moby. Služi kot izobraževalni pripomoček, s katerim udeleženci spoznavajo možnosti uporabe robotike in se hkrati seznanjajo z vgrajenimi tehnologijami.

Srečanje z robotom sprva pogosto vzbudi odpor ali nelagodje, vendar se to občutje hitro spremeni, ko udeleženci tehnologijo doživijo v praksi. Prevladata radovednost in navdušenje. Ključ do sprejemanja novih znanj je torej v dostopni in interaktivni predstavitvi tehnologije. Robotika tako postane most med strahom in priložnostjo, saj odpira možnosti za razvoj novih spretnosti in kompetenc.

V izobraževalnem procesu je po besedah sogovornic ključno, da se nagovori osebne interese udeležencev. Na tem je potem mogoče graditi motivacijo za učenje in odpirati poti k tehnološkemu razvoju. Robotika je zato več kot zgolj tehnična veda – postaja sredstvo za razvijanje ustvarjalnosti, spodbuja sodelovanje in pridobivanje znanj, ki so uporabna v vsakdanjem življenju in na trgu dela.

Katapult d.o.o. z vključevanjem robotike v izobraževalne programe dokazuje, da se odrasli najučinkoviteje učijo, kadar so vsebine povezane z izkušnjami in zanimanji, ki jih že imajo. Na ta način robotika postane del učeče se skupnosti, ki presega tehnične vidike in ustvarja pogoje za trajnostni osebni in družbeni razvoj.

Projekt Karierna soba pobega v prihodnost, ki ga izvaja Cene Štupar – CILJ v okviru programa Erasmus+, združuje igrivost in inovativnost z resnimi izzivi sodobnega časa. Gre za mobilno, digitalizirano sobo pobega, ki gostuje v šolah, mladinskih centrih in drugih ustanovah, udeležencem pa ponuja priložnost, da z igro spoznavajo kompetence prihodnosti.

Soba pobega je zasnovana kot pet postaj oziroma misij. Obravnavajo teme, kot so energija, biodiverziteta, lažne novice in druge aktualne izzive. Udeleženci se razdelijo v skupine, rešujejo naloge in skupaj iščejo gesla ter rešitve. Pri tem uporabljajo različna orodja – od mobilnih telefonov, QR kod in umetne inteligence do analognih pripomočkov, ki zahtevajo ustvarjalnost in ročne spretnosti. Ta kombinacija digitalnega in praktičnega pristopa omogoča, da se vsak posameznik uči na način, ki mu je blizu.

Posebnost projekta je, da udeleženci ob koncu oblikujejo tudi svojo vizijo poklica prihodnosti. Karierni svetovalci pri tem nastopajo kot t. i. game masterji, ki usmerjajo proces in spodbujajo refleksijo. Projekt tako ni namenjen le mladim v šolah in mladinskih centrih, temveč nagovarja tudi osebe z manj priložnostmi in brezposelne odrasle, ki z igro lahko razvijajo samozaupanje, kompetence in nove karierne usmeritve.

Karierna soba pobega v prihodnost dokazuje, da je učenje lahko hkrati zabavno, praktično in razvojno naravnano. Združuje sodelovanje, tehnologijo in osebno izkustvo, pri čemer odpira nove poti v izobraževanju mladih ali podpre odrasle na prelomnicah njihove kariere.

Intervju z Andrejo Glavač iz Cene Štupar – CILJ je nastal ob gostovanju projekta Karierna soba pobega v prihodnost na Osrednji prireditvi ob 30-letnici Tednov vseživljenjskega učenja, 15. maja 2025 v Ljubljani. Več o projektu je dostopno tukaj.

Jože Prah opozarja, da se je odnos človeka do narave v zadnjih desetletjih močno spremenil. Otroci in odrasli izgubljajo neposredni stik z okoljem, kar zmanjšuje sposobnost zaznavati prvinskost, naravno energijo in življenjske vrednote, ki jih narava posreduje. Po njegovem prepričanju se moramo znova naučiti naravo doživljati in jo vključiti v vsakodnevno življenje, saj skriva neprecenljivo izkustveno znanje.

Pri tem je posebno pomembno izobraževanje odraslih. Udeleženci namreč z izkušnjami v naravi pridobivajo nova spoznanja in razvijajo trajne vrednote. Jože Prah že skoraj tri desetletja sodeluje z Andragoškim centrom Slovenije, kar mu je omogočilo širši pogled, povezovanje različnih področij znanja in oblikovanje inovativnih praks.

V ospredju njegovega dela so gozdne učne poti, ki v Sloveniji praznujejo 50-letnico. Ne gre le za prostor za rekreacijo, temveč so učilnice na prostem, kjer se znanje prepleta z neposredno izkušnjo. So primer odlične prakse neformalnega učenja in izobraževanja, ki spodbuja medgeneracijsko povezovanje, trajnostno razmišljanje in celostno doživljanje narave.

Prah vidi prihodnost v tem, da znanja različnih področij vtkemo v naravo in jih z njo tesno povežemo. Narava tako postane učiteljica, ki nas uči kritično razmišljati, odgovornosti do skupnosti in samih sebe. Učenje v naravi presega šolske zidove – postaja življenjska praksa, ki bogati posameznika in družbo.

Študijski krožek (ŠK) pri Ljudski univerzi (LU) Slovenska Bistrica, ki ga vodi Ana Kruder, združuje ženske različnih starosti, ki jih povezujeta ustvarjalnost in ljubezen do ohranjanja starih izročil. Krožek nadaljuje tradicijo, ki so jo prenašale babice in matere, danes pa jo z navdušenjem ohranjajo in predajajo naprej.

Članice se ukvarjajo z različnimi ročnimi spretnostmi: izdelujejo rože iz krep papirja, šivajo, kvačkajo, vezejo, uporabljajo glino in fimo maso. Poseben poudarek je na cvetličnih izdelkih, ki imajo globoke korenine v preteklosti – nekoč so krasili poročne šopke, vence in cerkvene prostore. S tem krožek ne ohranja le tehnik, temveč tudi kulturni spomin in vrednote, ki jih nosijo tovrstne stvaritve.

Skupina se redno srečuje v prostorih ljudske univerze, kjer imajo prijeten prostor za delo in druženje. Ob ustvarjanju posebno pozornost namenjajo trajnosti: namesto nakupa novih materialov pogosto uporabijo tisto, kar nudi narava, ali pa predmete ponovno uporabijo v novih izdelkih. Na ta način združujejo spoštovanje do tradicije z zavestjo o sodobnih okoljskih izzivih.

Krožek je odprt tudi za mlajše generacije, ki prihajajo po nova znanja in izkušnje. Tako se med udeleženkami naravno razvija medgeneracijsko učenje, kjer starejše prenašajo svoje spretnosti na mlajše, hkrati pa tudi same obogatijo svoje delo z mladostno radovednostjo in ustvarjalnostjo.

ŠK v Slovenski Bistrici s tem dokazuje, da je učenje lahko hkrati prostor ustvarjalnosti, medgeneracijskega povezovanja in ohranjanja kulturne dediščine, ki bogati tako posameznike kot skupnosti.

Njihovi izdelki niso le estetski predmeti, temveč imajo tudi simbolni pomen, saj pogosto nastajajo za rojstne dneve, obletnice in druge pomembne življenjske dogodke. Tako postanejo darila, ki povezujejo ljudi in ohranjajo spomin na skupne trenutke.

Intervju z Ano Kruder je nastal ob gostovanju ŠK Bistrica na Osrednji prireditvi ob 30-letnici Tednov vseživljenjskega učenja, 15. maja 2025 v Ljubljani. Več o njih je dostopno tukaj.

Študijski krožek (ŠK) Lipovci pri Ljudski univerzi (LU) Murska Sobota temelji na bogati družinski tradiciji, ki traja že več kot šest desetletij. Brigita Smodiš in Bernarda Žižek ter drugi člani ŠK nadaljujejo delo svojih staršev in ga predajajo naprej – svojim otrokom, vnukom, pa tudi širši skupnosti: učencem, dijakom, študentom in obiskovalcem delavnic.

Osrednje ustvarjalno področje je rokodelstvo iz slame, ki zahteva veliko znanja, natančnosti in potrpežljivosti. Material si pripravljajo sami – od setve rži, ročnega pobiranja in sušenja na njivi do čiščenja in shranjevanja snopov. Prav ta celostni pristop daje njihovemu delu pristnost in povezanost z naravo. Iz slame nato nastajajo številni izdelki, ki jih predstavljajo na delavnicah, razstavah in rokodelskih sejmih, kjer pogosto pripravijo tudi mini delavnice, v katerih se lahko obiskovalci sami preizkusijo v veščinah pletenja.

Njihovo delo presega okvir ljubiteljstva. Brigitina hčerka je etnologinja, ki se zavzema za nadaljevanje in razvoj dejavnosti, izdelki pa nosijo certifikat priznani rokodelec. Trenutno poteka tudi postopek za vpis te dejavnosti med nesnovno kulturno dediščino, kar dokazuje, da ima njihovo delo velik pomen za ohranjanje slovenske kulturne identitete.

Poleg tehničnih znanj je za njihovo dejavnost značilen močan andragoški vidik. Skozi študijski krožek znanje prenašajo na mlajše generacije, spodbujajo ustvarjalnost in medgeneracijsko sodelovanje ter omogočajo, da se posamezniki učijo skozi prakso. To je učenje, ki presega učilnice: poteka na njivi, v delavnici in na sejmih, kjer se prepletata tradicija in sodobnost.

ŠK Lipovci tako kaže, da je izobraževanje odraslih lahko prostor, kjer se hkrati ohranja dediščina, razvija ustvarjalnost in krepi skupnostna povezanost. To je živa učilnica tradicije, ki jo generacije soustvarjajo in prenašajo v prihodnost.

Intervju z Brigito Smodiš in Bernardo Žižek je nastal ob gostovanju ŠK Lipovci na Osrednji prireditvi ob 30-letnici Tednov vseživljenjskega učenja, 15. maja 2025 v Ljubljani. Več o njih je dostopno tukaj.

Grofica Greta (oziroma Janja Urbiha) predstavlja, kako lahko tradicionalna ročna dela postanejo sodoben način učenja in medgeneracijskega povezovanja. V ospredju so dejavnosti, kot sta predenje volne in tkanje, ki se jih udeležujejo članice različnih starosti. Študijski krožki omogočajo, da se znanja ne le ohranjajo, temveč tudi razvijajo skozi prakso in druženje.

Janja Urbiha kot mentorica študijskih krožkov pogosto sodeluje tudi z osnovnimi šolami in vrtci, kjer otroke navdušuje nad ročnimi spretnostmi. Njihova radovednost in veselje potrjujeta, da imajo tradicionalne tehnike še vedno močan učni potencial. Otroci in odrasli lahko preizkusijo kolovrat ali statve ter iz prve roke začutijo pomen ustvarjalnosti. Tak pristop pokaže, da izobraževanje odraslih ni ločeno od drugih generacij, temveč omogoča preplet skupnih izkušenj.

Posebnost teh krožkov je, da se znanje prenaša neposredno od starejših k mlajšim, kar daje občutek kontinuitete in pripadnosti. Udeleženke poudarjajo, da največ prinese praksa: ko se nekaj dela skupaj, se znanje utrjuje, krepi pa se tudi medsebojno zaupanje. Zato krožki niso le prostor za učenje tehnik, temveč tudi za ustvarjanje skupnosti, kjer ima vsakdo prostor za izražanje in rast.

Takšno delo kaže, da učenje in izobraževanje odraslih omogoča ohranjanje kulturne dediščine, spodbuja ustvarjalnost in gradnjo mostov med generacijami. Študijski krožki s tem postajajo živa učilnica, v kateri se prepletajo preteklost, sedanjost in prihodnost.

Intervju z Grofico Greto oziroma Janjo Urbiha je nastal ob njenem gostovanju skupaj z Zlatko Turk in Ano Špeh na Osrednji prireditvi ob 30-letnici Tednov vseživljenjskega učenja, 15. maja 2025 v Ljubljani. Več je dostopno tukaj.

Nastja Mulej, trenerka razmišljanja in predavateljica pri UMNA, izpostavlja, da zahodna miselnost že več kot dva tisoč let razmišljanje pogosto enači z analizo, kritiko in iskanjem argumentov za ali proti. Tako ozko razumevanje razmišljanja omejuje sodelovanje in ustvarjalnost. Po njenem mnenju potrebujemo širše in globlje pristope, ki vključujejo vse člane skupnosti ali tima in omogočajo, da vizije ter poti za njihovo uresničitev oblikujejo skupaj.

Ključ do tega je zavestno usmerjanje misli in besed. Nastja Mulej poudarja metodo Šest klobukov razmišljanja kot osnovni medčloveški bonton. Gre za dogovorjeno strukturo, s katero se udeleženci pogovora zavestno usmerijo k različnim vidikom obravnavane teme – ne le k temu, kaj je prav ali narobe. Metoda spodbuja razmišljanje iz različnih perspektiv: čustvene, analitične, ustvarjalne, kritične, optimistične in procesne.

Tak pristop ima močan andragoški pomen. Odrasli se učijo, da razmišljanje ni le individualna dejavnost, temveč tudi socialni proces, ki zahteva spoštovanje in vključevanje različnih pogledov. Ko vodje nehajo delovati kot šefi, ki ukazujejo, in postanejo voditelji, ki poslušajo, lahko resnično vključijo potencial vseh v timu. Tako se inovativnost krepi, konfliktov pa je vedno manj, gradi se kultura sodelovanja.

Metoda Šest klobukov razmišljanja je uporabna v podjetjih, izobraževanju in vsakdanjih skupnostih, saj spodbuja zavestno izbiro, kako bomo raziskovali teme in sprejemali odločitve. Ponuja orodje, s katerim se odrasli lahko učijo učinkovito komunicirati, biti empatični in strateško razmišljati.

Nastja Mulej opozarja, da zavestno, vključujoče in ciljno usmerjeno razmišljanje daje boljše rezultate. To je temelj za osebno rast, uspešno sodelovanje in razvoj družbe, ki zna ceniti raznolikost misli.

V zadnjem desetletju je Ajdovščina postala prepoznaven primer lokalne skupnosti, ki svoj razvoj gradi na znanju in povezovanju. Občina Ajdovščina skupaj z Ljudsko univerzo (LU) Ajdovščina razvija številne inovativne programe in pilotne projekte, ki podpirajo osebni napredek posameznikov, krepijo lokalno gospodarstvo in spodbujajo ustvarjanje povezane skupnosti.

LU Ajdovščina je danes sodoben izobraževalni center, ki se vsakodnevno prilagaja potrebam okolja. Njena vizija, poslanstvo in vrednote so zasidrani v razvojnem načrtu do leta 2025, ki združuje tri ključne razsežnosti: posameznika, gospodarstvo in skupnost. S programi za pridobivanje in razvijanje znanja si prizadeva omogočiti dostopno izobraževanje najširšemu krogu ljudi, kar dosega z izvajanjem evropskih in nacionalnih projektov ter številnimi drugimi dejavnostmi.

Poseben pomen ima vključevanje ranljivih skupin in spodbujanje medgeneracijskega učenja, saj se prav skozi to krepi socialna povezanost in občutek pripadnosti. Ajdovščina je s tem dokazala, da lahko lokalna skupnost preseže svoje meje ter postane primer dobre prakse tudi na mednarodni ravni.

Občina Ajdovščina je leta 2022 prejela nagrado Zlati kamen za najvidnejši razvojni preboj v državi. To priznanje je dodatna potrditev, da vlaganje v znanje ter učenje in izobraževanje odraslih ni le podpora posamezniku, temveč dolgoročna naložba v razvoj celotne skupnosti.

LU Ajdovščina kot gonilna sila te skupnosti dokazuje, da je učenje temelj ustvarjalne, povezane in trajnostno usmerjene družbe.

Video je bil premierno prikazan na sestanku nacionalnih koordinatorjev EPUO na temo učečih se skupnostih in inovativnih učnih okoljih v Leuvnu, Belgiji, 14. in 15. marca 2023. Več v objavi na portalu EPALE.