Krepitev in ohranjanje psihofizičnega zdravja sta tako naša vseživljenjska pravica kot odgovornost. Ne moremo ju uresničevati, ne da bi se nenehno ozaveščali in učili o tem, kaj je za nas dobro in kaj ne. Včasih se je treba česa tudi odučiti, saj nas sodobno življenje na vseh področjih oddaljuje od naših korenin, starodavnih modrosti in povezanosti z lokalnim.

Koristno je sklepati zavezništva s tistimi, ki so sprejeli poslanstvo, da pomagajo drugim dosegati in ohranjati zdravje. Pomembno pa je tudi, da se zavedamo silnih potencialov samozdravljenja ter zdravljenja drug z drugim, v skupnostih.